Primerjalna književnost
https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost
<p><em>Primerjalna književnost</em> (PKn) je znanstvena revija, ki jo od leta 1978 izdaja Slovensko društvo za primerjalno književnost. Izhaja trikrat letno in objavlja izvirne in pregledne znanstvene članke s področij primerjalne književnosti, literarne teorije, metodologije literarne vede, literarne estetike in drugih strok, ki obravnavajo literaturo in njene kontekste. Zaželeni so tudi meddisciplinarni pristopi. Uredništvo obravnava le članke, ki niso v uredniški presoji za nobeno drugo publikacijo. Revija objavlja prispevke v slovenščini ali angleščini, le izjemoma tudi v drugih jezikih. Vsi članki so dvojno recenzirani in objavljeni v odprtem dostopu.</p> <p>ISSN tiskane izdaje: 0351-1189<br>ISSN spletne izdaje: 2591-1805</p>Slovensko društvo za primerjalno književnost (Slovenian Comparative Literature Association)sl-SIPrimerjalna književnost0351-1189Stereotipi in miti srednje Evrope skozi intertekstualnost in imagološko refleksijo
https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/article/view/9289
<p>Kritika:</p> <p>Tibor Žilka, Anna Zelenková in Krisztián Benyovszky: <em>Stereotypes and Myths: Intertextuality in Central European Imagological Reflections</em>. Berlin: Peter Lang, 2022. 166 str.</p>Ana Jarc
Avtorske pravice (c) 2023
2023-11-202023-11-2046310.3986/pkn.v46.i3.11Pristopiti tako, kot je treba
https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/article/view/9290
<p>Kritika:</p> <p>Pavel Nikolajevič Medvedev: <em>Formalna metoda v literarni vedi: kritični uvod v sociološko poetiko</em>. Prev. Marko Kržan. Ljubljana: Studia humanitatis, 2022. 297 str.</p>Martin Justin
Avtorske pravice (c) 2023
2023-11-202023-11-2046310.3986/pkn.v46.i3.12Pindarjevo življenje v <em>vitah</em> in v sholijah k njegovemu pesništvu
https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/article/view/9279
<p>Pindarja so na prvo mesto v kanonu grških lirskih pesnikov postavili aleksandrijski knjižničarji. Postal je prvak med liriki, čeprav se v spevih v čast zmagovalcem na športnih igrah, tistem delu svojega pesništva, ki se je edini ohranil skoraj v celoti, ne kaže kot zgled metrične regularnosti. Poleg tega je Pindarjeva pesniška govorica že njegovim rojakom kljub njihovi ljubezni do mere, umerjenosti in jasnosti veljala za temno. O tem, da je Pindarjevo pesništvo oziroma tisto, na kar se nanaša, potrebno razlage, je govoril tudi sam. Po drugi strani se je že pri Grkih pojavila razlaga pesnikovega dela z njegovim življenjem. Povezovanje dela z življenjem se je začelo v <em>vitah</em>, ki so bile, kar zadeva pesnike iz arhajskega obdobja, zapisane šele več stoletij po njihovi smrti in so postale svojevrstna literarna zvrst. Ob pičlosti kakršnegakoli drugega gradiva se pri lirskih pesnikih opirajo zlasti na njihove prvoosebne izjave. Poglavitna poteza <em>vit</em> je zato izvleka življenja iz dela, portret človeka, na katerega daje sklepati njegovo delo samo. V Pindarjevih <em>vitah</em> tako izstopa njegova pobožnost. Na biografiziranje z neizogibnimi fikcijskimi potezami pa naletimo tudi v sholiastičnem pisanju o Pindarjevem pesništvu, ki prav tako izhaja iz Aleksandrije. Vendar se (iz)najdeni življenjepisni podatek, ki v <em>vitah</em> učinkovito pomaga graditi anekdotično-legendne zgodbe, v sholijah obrne in postane ključ za odklepanje teksta.</p>Vid Snoj
Avtorske pravice (c) 2023
2023-11-202023-11-2046310.3986/pkn.v46.i3.01Spreminjanje imaginarija napredka in rasti v avantgardnih in intermedijskih umetniških praksah
https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/article/view/9280
<p>Članek povezuje umetnostno avantgardo z začetka dvajsetega stoletja ter današnjo intermedijsko in družbeno angažirano umetniško prakso. Osrednja teza je, da lahko v predstavljenih primerih umetniških del najdemo koncepte ter modele za razmišljanje in življenje onkraj imperativa rasti in nenehnega napredka. Tovrstne umetniške strategije so predstavljene v petih sklopih, ki obravnavajo teme, kot so lenoba in izginotje, kozmopolitizem in univerzalni jezik, alternativne predstave prostora/časa, transhumanizem, posthumanizem in sistemski pogled na svet. Tako kot so nekoč avantgarde opravljale kritiko industrijske oz. moderne družbe, tako danes intermedijska umetnost prispeva k prestrukturiranju imaginarija rasti ter kapitalistične proizvodnje in potrošnje. Članek doprinaša k premišljevanju konceptov postrasti in odrasti na področju umetnosti in humanistike ter prikaže, kako je prav umetnost tista, preko katere je možno pozitivno razumevanje nemoči in opuščanja oz. nasprotja rasti, kar navadno razumemo kot izključno negativno — kot pomanjkanje in izgubo.</p>Kristina PranjićPeter Purg
Avtorske pravice (c) 2023
2023-11-202023-11-2046310.3986/pkn.v46.i3.02»Med Vzhodom in Zahodom«: samorazumevanje Vladimirja Bartola med srednjeevropsko Ljubljano in sredozemskim Trstom (1946–1956)
https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/article/view/9281
<p>Članek obravnava fluidno samorazumevanje Vladimirja Bartola v povezavi s spremenljivimi kraji njegovega bivanja v prvem desetletju po drugi svetovni vojni. Stalno nihanje pisatelja med Trstom in Ljubljano so spremljale spremembe perspektiv (manjšina/večina) in kulturno-jezikovne dvojnosti, ki so slovensko književnost v Italiji zaznamovale z eksistencialističnim predznakom. Bartolova vrnitev v Trst je postavila pod vprašaj tako njegov odnos do prostora kot do časa oz. sobivanja preteklega habsburškega multikulturnega pristanišča v spominu z doživeto hladnovojno podobo mesta. Bivanje v Trstu je tako botrovalo obsežnim zapisom, ki predstavljajo glavni vir članka (gre za avtobiografijo in neobjavljene fragmente dnevnika). Pri predstavitvi Bartolove samoidentifikacije se avtorica navdihuje pri prostorskem obratu ter fenomenologiji. Na ta način skuša prikazati pisateljevo samorazumevanje, rekonfigurirano v skladu z njegovo povojno eksistencialno topografijo, razpeto med srednjeevropsko Ljubljano in sredozemskim Trstom.</p>Aleksandra Tobiasz
Avtorske pravice (c) 2023
2023-11-202023-11-2046310.3986/pkn.v46.i3.03Učinek paralepse
https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/article/view/9282
<p>V članku preučujeva domnevni naratološki paradoks paralepse. Mogoče je trditi, da (prvoosebni) pripovedovalci <em>Moby-Dicka, À la recherche du temps</em> <em>perdu </em>in <em>Velikega Gatsbyja </em>(če navedemo zgolj tri vidne primere) občasno izkažejo nepojasnjeno zavedanje dejstev, ki bi morala biti po naravni poti nedostopna (prepoznavanje misli drugih ljudi, podrobna seznanjenost z dogodki, ki jim niso bili priča itd.). Paralepso, kot jo je poimenoval Genette, lahko opredelimo kot situacijo, v kateri se zdi, da ima prvoosebni pripovedovalec poseben epistemični privilegij. Članek argumentira stališče proti obstoju paraleptičnih dogodkov na dveh ravneh. Prvič, trdi, da je tovrstna naracija le redko epistemično paradoksalna, saj bi bilo mogoče naturalizirati celo nekatere najbolj izrazite kandidate za paralepso (bralec ali bralka lahko zaznata možne naravne načine, po katerih bi pripovedovalec ali pripovedovalka utegnila pridobiti na videz nemogoče informacije). Drugič, tudi ko paraleptičnih primerov ni mogoče prepričljivo naturalizirati, ti niso nujno begajoči. Pogosto jih lahko beremo kot avtorske »uprizoritve« (po vzoru P. Dawsona) in pojasnimo kot primere posebnega retoričnega postopka, ki smo ga poimenovali »raconteurska« pripoved: pripovedovanje s podajanjem domnev, zaradi večje prepričljivosti brez običajnih modalnih besednih zvez, ki bi opozarjale na špekulativnost takšnih trditev – s čimer nastaja napačen vtis o nenavadnem pripovedovalskem znanju.</p>Vladimir VujoševićDragiša Vukotić
Avtorske pravice (c) 2023
2023-11-202023-11-2046310.3986/pkn.v46.i3.04Liminalni prostor poezije Métis: med središčem in obrobjem
https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/article/view/9283
<p>Članek preučuje literarni prostor kanadske književnosti v svetovni književnosti in mejni prostor poezije Métis, ki se na prav poseben način umešča med evropski in avtohtoni vidik kanadske književnosti. Paradoks je ta, da lahko poezija in literatura Métis v Kanadi, ki sta bili dolgo marginalizirani, zdaj v svetovni in primerjalni književnosti ustvarita nov prostor za kanadsko literaturo, za to majhno med velikimi literaturami, in pesnike, rojene ali živeče v Kanadi. S tem, ko preučujemo poezijo Métis v Kanadi ter analiziramo pesništvo Louisa Riela (1844–1885), Pauline Johnson (znane tudi kot Tekahionwake ali Dvojni Wampum, 1861–1913) in Naomi McIlwraith (sodobnica), kreiramo občutek posebnosti in enkratnosti, čeprav se nekatere od teh lastnosti lahko pojavijo tudi v poeziji »Métis« zunaj Kanade. Riel in McIlwraith zasedata literarni in kulturni vmesni prostor – Riel piše v francoščini, McIlwraith pa v angleščini in algonkinskem <em>creeju </em>– ter prepletata malo in veliko središče, kot del tega pa tudi »narod v narodu«, ta mejni prostor, kjer se prevprašujejo sebstvo, identiteta in drugi.</p>Jonathan Locke Hart
Avtorske pravice (c) 2023
2023-11-202023-11-2046310.3986/pkn.v46.i3.05Mesta, omrežja in hierarhije: sistematični model romunskega romana
https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/article/view/9284
<p>V članku opazujemo, kako je mogoče uporabiti mesto kot narativni scenarij in s tem vplivati na ustvarjanje sistemskega modela znanja. Izhajajoč iz Morillove teorije, ki urbane prostore analizira z opazovanjem interakcije med omrežji, ki jim pripadajo, in hierarhijami, ki jih vzpostavljajo, ter nazadnje postanejo »vozlišča znanja«, bomo skušali dokazati, da predstavljajo romunski romani s konca 19. stoletja in iz obdobja med vojnama dragocene mejnike za zarisovanje sistemskega modela Jugovzhodne Evrope. Specifičnost romunske književnosti, ki odraža zgodovinske razmere in odnose z imperiji, kot sta avstro-ogrski ali otomanski, ter vzpostavitev delovnih razmerij ob prehodu s podeželske na pospešeno urbanizacijo ustvarja ustrezno matrico. Te vidike lahko srečamo v romanih pisateljic in pisateljev romunske književnosti, kot sta Ioan Slavici in Liviu Rebreanu, ki odsevajo realnost transilvanskega prostora ter odnosov med skupnostmi Romunov, Nemcev, Sasov in Švabov, Madžarov, Judov, vse do Hortensie Papadat-Bengescu, pisateljice, ki je orisala podobo Bukarešte kot dela evropske urbane mreže, četudi hierarhično podrejene Parizu.</p>Alina Bako
Avtorske pravice (c) 2023
2023-11-202023-11-2046310.3986/pkn.v46.i3.06Partikularno kot mesto kritike v mikrologiji Ernsta Jüngerja
https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/article/view/9285
<p>V članku preučujemo mikrološko metodo, ki jo je razvil Ernst Jünger v <em>The Adventurous Heart </em>in kasnejših spisih. Mikrologijo razumem kot filozofsko-literarni pristop k opisovanju posameznih objektov, ki osvetljujejo širši kontekst, v katerega so umeščeni, še posebej, kolikor se ta upira konvencionalnim diskurzivnim praksam. Najprej trdim, da v nasprotju s splošnim prepričanjem Jüngerjeve metafizične predpostavke niso v nasprotju z družbenimi vpogledi, do katerih prihaja v svojih mikroloških delih. Pri tem bom pokazal, da imajo nekateri Jüngerjevi prikazi precejšen družbenozgodovinski pomen. Pokažem tudi, da obstaja pomembno ujemanje med Jüngerjevo entomološko in mikrološko perspektivo, delno zato, ker obe temeljita na iskanju malo verjetnih sledi razlik v navidezno običajnem ali enotnem prostoru. Glede na relativno pomanjkanje védenja o strukturi mikrološkega raziskovanja, zlasti v zvezi z Jüngerjevimi fragmenti, zahteva obravnavanje teh problemov podrobnejši prikaz formalnih lastnosti mikrološkega modela.</p>Joshua Bence Kun
Avtorske pravice (c) 2023
2023-11-202023-11-2046310.3986/pkn.v46.i3.07Ontologija umetniškega fenomena v delih Iris Murdoch
https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/article/view/9286
<p>Članek obravnava intermedialni umetniški dialog v opusu britanske pisateljice in filozofinje Iris Murdoch. Ontologija umetniškega fenomena in njegov funkcionalni pomen v avtoričinih proznih besedilih, specifike medumetnostnega razmerja v njenih filozofskih esejih in dialogih so obravnavani z vidika intermedialnosti. Prispevek na osnovi intermedialne raziskovalne metodologije razkriva avtoričine teoretske in filozofske poglede na multifunkcionalnost umetnosti, interakcijo umetnika in umetniškega dela. Ključne tehnike medumetnostnega diskurza, skupaj z antroponimičnimi aluzijami, so obravnavane kot intermedialni označevalci besedil, identificirani in raziskani na ravni imagoloških transformacij. Ljudje umetnosti: umetniki, udeleženci umetniškega diskurza, pa tudi prejemniki umetnosti predstavljajo poseben tip likov v romanih Iris Murdoch. Skladno s tem je v ontologiji umetniškega dela poudarjen pomen prejemnika, ki deluje kot bistveni člen receptivne matrice »avtor-besedilo-prejemnik-umetniško delo«. Posebno stičišče likov v avtoričinih delih so umetniški toposi: muzej, razstava, umetniška galerija ali umetnikova hiša. Poleg tega se bralec ali bralka njene proze vedno znova srečuje z različnimi ekfrastičnimi kodi: ekfraze slik niso le prisotne v avtoričinih besedilih, ampak delujejo kot atropomorfizirani liki, <em>dramatis personae</em>, imajo svoj prostor (fizična in mentalna mesta) in igrajo odločilno vlogo v življenju protagonistov in protagonistk. Posledično ugotavljamo, da je uporaba intermedialnih komponent eden od označevalcev idiostila Iris Murdoch, ki aktualizira pomembne vidike filozofije umetnosti in jih postavlja v sfero ontološke problematike.</p>Aliona MatiychakNatalia NikoriakAlyona Tychinina
Avtorske pravice (c) 2023
2023-11-202023-11-2046310.3986/pkn.v46.i3.08Povojni intelektualci in koncept evropske književnosti: izgnanstvo, spomin, odškodnina
https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/article/view/9287
<p>Razprava se osredotoča na koncept evropske literature, njegovo iznajdbo v zahodni kulturni zgodovini ter pomen in vrednost, ki sta mu bila v vojskujoči se Evropi pripisana kot obliki nadnacionalne identitete. Obravnava prispevke ključnih evropskih intelektualcev medvojnega in povojnega obdobja, kot so Victor Klemperer, Paul Valéry, Thomas Mann, Edmund Husserl, Ernst Robert Curtius, Jean Guéhenno, Karl Jaspers in Erich Auerbach. Opozarja na pomembne in pogosto zamolčane podobnosti med obema obdobjema ter obravnava kulturne predpostavke in predstave kolektivnega diskurza teh intelektualcev ob njihovi poznejši kritični recepciji s strani znanstvenikov, kot so Edward Said, Armando Gnisci, Franca Sinopoli in Magdi Yousef. S tem kritičnim pregledom povojne intelektualne misli članek analizira ideološki in afektivni naboj ideje o evropski književnosti, kot se ohranja skozi šolstvo in paradigmo literarne zgodovine. Pokaže, kako je pojem »evropske literature«, čeprav je bil po obeh svetovnih vojnah uporabljen kot obramba pred barbarstvom, tako kot pojem »tradicije« po nastopu poststrukturalizma postal zelo ranljiv konstrukt.</p>Neus Rotger
Avtorske pravice (c) 2023
2023-11-202023-11-2046310.3986/pkn.v46.i3.09Novinarstvo Andrejsa Dripeja o Zvezni republiki Nemčiji in njegov vpliv na družbene spremembe v osemdesetih letih 20. stoletja
https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/article/view/9288
<p>Članek obravnava potovanja latvijskih pisateljev zunaj Sovjetske zveze, ki jih je v dobi Brežnjeva dovoljeval okupacijski režim in jih je odobravala javnost, kot enega od privilegijev, ki jih je uživala t. i. kreativna inteligenca, ter pokaže, kako so se ta potovanja odražala v njihovih literarnih in publicističnih delih. Potovanja v tujino so vzbujala nasprotujoča si čustva, pisatelji pa so morali biti za potovanja razmeroma premožni. Kljub temu so pogosto doživljali ponižanje, ko so se soočali z realnostjo svojih skromnih finančnih sredstev zunaj ZSSR in dejstvom, da so tudi na svobodnem Zahodu dejansko ostajali v zaporu. Porast priljubljenosti literarnih revij v osemdesetih letih je imel ključno vlogo pri oblikovanju nove kulture tiska in novinarstva, saj so velikim množicam bralcev zagotavljale pomembne informacije o življenju v tujini. Zapiski o potovanjih vključujejo opažanja o družbenoekonomskih razmerah, okolju in političnih dogodkih ter dokumente, ki so olajšali potovanja na Zahod. Študija primera obravnava potopisni dnevnik Andrejsa Dripeja iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Dripejeva publicistika beleži hiter prehod iz dobe Brežnjeva v čas Gorbačovove perestrojke. Tako Dripe postane prvi uradni vir informacij o Zahodu, ki so ga sicer obiskali le redki izmed njegovih bralcev.</p>Jānis Oga
Avtorske pravice (c) 2023
2023-11-202023-11-2046310.3986/pkn.v46.i3.10