PRELOMNI PRETRGI POVRŠJA OB POTRESU IN NJIHOVE RAZISKAVE
Povzetek
Prelomni pretrgi površja nastanejo ob zelo močnih potresih z razmeroma plitvim žariščem. So primarni učinek potresa, saj so površinska manifestacija zdrsa dveh tektonskih blokov, ki se pri večini potresov zgodi le v globini. Značilni so za območja sveta z veliko intenzivnostjo tektonskih deformacij, kot so Turčija, Kalifornija, Tajvan in Nova Zelandija. Največji prelomni pretrgi so več deset kilometrov dolgi, s premiki do več metrov in lahko močno poškodujejo stavbe, ceste, železnice in nasipe. Za objekte kritične infrastrukture, kot so jedrske elektrarne, vodne pregrade ali naftovodi, katerih poškodba ali porušitev bi imela uničujoče sekundarne posledice, je nujno z obsežnimi raziskavami dokazati, da je nevarnost površinskega prelomnega pretrga ob potresu zanemarljiva. Prelomni pretrgi se raziskujejo z geološkimi, geomorfološkimi, geodetskimi in geofizikalnimi raziskavami. Najbolj so se v zadnjih desetletjih razvile metode daljinskega zaznavanja, kot so satelitska radarska interferometrija in letalsko lasersko skeniranje površja. V Sloveniji še ni bil dokazan primer površinskega prelomnega pretrga, ki bi bil povezan z dokumentiranim potresom, čeprav so taki pretrgi zelo verjetno nastali pri najmočnejših zgodovinskih potresih. Se pa za objekte kritične infrastrukture izvajajo vse potrebne raziskave. V bližini Slovenije je potres s površinskim pretrgom, velikim do 0,5 m, nastal decembra 2020 v hrvaški Petrinji.
Literatura
Baize, S., Nurminen, F., Sarmiento, A., in sod., 2019. A Worldwide and Unified Database of Surface Ruptures (SURE) for Fault Displacement Hazard Analyses. Seismological Research Letters, 91/1, 499–520. doi.org/10.1785/0220190144.
Baker, J. W., Bradeley, B. A., Stafford, P. J., 2021. Seismic Hazard and Risk Analysis. Cambridge University Press, 581.
Dalguer, L. A., Day, S. M., Atkinson, G. M., Chen, R., 2021. Introduction to the Special Section on Fault Displacement and Near‐Source Ground‐Motion Models. Bulletin of the Seismological Society of America, 111/5, 2271–2274. doi.org/10.1785/0120210204.
Dasović, I., Herak, D., Herak, M., Stipčević, J., 2021. Niz potresa na Baniji. Vijesti Hrvatskoga geološkog društva, 57/2, 4-7.
European-Mediterranean Seismological Centre (EMSC), 2021. M6.4 Croatia on December 29th 2020 at 11:19 UTC, Special report, https://www.emsc-csem.org/Earthquake/264/M6-4-CROATIA-onDecember-29th-2020-at-11-19-UTC, 21. 3. 2022.
Fuis, G. S., Wald, L. A., 2003. Rupture in South-Central Alaska – The Denali Fault Earthquake of 2002. USGS Fact Sheet 014-03, 4 str.
Ganas, A., Elias, P., Valkaniotis, S., Tsironi, V., Karasante, I., Briole, P., 2021. Petrinja earthquake moved crust 10 feet, Temblor, 1-14, doi.org/10.32858/temblor.156.
Godec, M., Vidrih, R., Sinčič, P., 2003. Opazovanje seizmičnosti na območju velikih pregrad. Ujma 17–18, 208–2017.
Gosar, A., 1998. Seismic-reflection surveys of the Krško basin structure: Implications for earthquake hazard at the Krško nuclear power plant, southeast Slovenia. Journal of Applied Geophysics, 39/3, 131–153.
Gosar, 2003. Paleoseizmologija – izziv pri ocenjevanju potresne nevarnosti v Sloveniji. Ujma 17–18, 257–264.
Gosar, A., 2007. Letalsko lasersko skeniranje (LiDAR) Idrijskega in Ravenskega preloma v zahodni Sloveniji. Ujma 21, 139–144.
Gosar, A., 2012a. Application of Environmental Seismic Intensity scale (ESI 2007) to Krn Mountains 1998 Mw = 5.6 earthquake (NW Slovenia) with emphasis on rockfalls. Nat. hazards earth syst. sci., 12/5, 1659–1670.
Gosar, A., 2012b. Veliki Tohokski potres na Japonskem 11. marca 2011. Ujma 26, 86–91.
Gosar, A., 2014. Ocena intenzitet potresa leta 1998 v Krnskem pogorju z uporabo Environmental Seismic Intensity scale (ESI 2007). V: Zorn in sod. (ur.): (Ne)prilagojeni. Naravne nesreče 3. GIAM ZRC SAZU, 83–93.
Gosar, A., 2020. Measurements of tectonic micro-displacements within the Idrija fault zone in the Učja valley (W Slovenia). Acta geographica Slovenica, 60–1, 79–93.
Guerrieri, L., Vittori, E., 2007. Intensity Scale ESI 2007. Memorie Descrittive della Carta Geologica D‘Italia, 74, 41 str.
Jonsson, S., Zebker, H., Segall, P., Amelung, F., 2002. Fault Slip Distribution of the 1999 Mw 7.1 Hector Mine, California, Earthquake, Estimated from Satellite Radar and GPS Measurements. Bulletin of the Seismological Society of America. 92/4, 1377–1389. doi.org/10.1785/0120000922.
Nurminen, F., Boncio, P., Visini, F., Pace, B., Valentini, A., Baize, S., Scotti, O., 2020. Probability of Occurrence and Displacement Regression of Distributed Surface Rupturing for Reverse Earthquakes. Frontiers Earth Sciences, 8:581605. doi.org/10.3389/feart.2020.581605.
McCalpin, J., 2009. Paleoseismology. Academic Pres, 613 str. 20. Moores, E. M., Twiss, R. J., 1995. Tectonics. Freeman and Company, 414 str.
Oštir, K., 2006. Daljinsko zaznavanje. Založba ZRC SAZU, 250 str.
Tondi, E., Blumetti, A. M., Čičak, M., in sod., 2021. Conjugate coseismic surface faulting related with the 29 December 2020, Mw 6.4, Petrinja earthquake (Sisak-Moslavina, Croatia). Scientific Reports 11, 9150. doi.org/10.1038/s41598-021-88378-2.
Valentini, A., Fukushima, Y., Contri, P., in sod., 2021. Probabilistic Fault Displacement Hazard Assessment (PFDHA) for Nuclear Installations According to IAEA Safety Standards. Bulletin of the Seismological Society of America, 111/5, 2661–2672. doi.org/10.1785/0120210083.
Vidrih, R., Godec, M., 2000. Potres 20. septembra na Tajvanu. Ujma 14–15, 202–208.
Vukovski, M., 2021. Kratki osvrt na potrese u Banovini. Vijesti Hrvatskoga geološkog društva, 57/2, 8–15.
Wang, Z., Carpenter N. S., Zhang, L., Woolery E. W., 2017. Assessing Potential Ground-Motion Hazards from Induced Earthquake. Nat. Hazards Rev., 18/44, 04017018.
Wells, D. L., Coppersmith, K. J., 1994. New Empirical Relationship among Magnitude, Rupture lenght, Ruture area, and Surface displacement. Bulletin of Seismological Society of America, 84, 974–1002.
Wieland, M., Fan, B. H., 2004. The Activities of the International Commission on Large Dams (ICOLD) in the Earthquake Safety of Large Dams. 13th World Conference on Earthquake Engineering, Vancouver, 10 str.
Yeats, R. S., Sieh, K., Allen, C. R., 1997. The Geology of Earthquakes. Oxford University Press, 568 str.
Science Learning Hub, 2018. The Kaikoura earthquake and its consequences. https://www.sciencelearn.org.nz/events/408-the-kaikoura-earthquake-and-its-consequences, 2. 6. 2022.
Wikipedia. Surface rupture. https://en.wikipedia.org/wiki/Surface_rupture, 2. 6. 2022.
Wikipedia, 2016. Kaikoura earthquake. https://en.wikipedia.org/wiki/2016_Kaik%C5%8Dura_earthquake, 2. 6. 2022.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Članki so na voljo javnosti pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna (CC BY-NC-ND 4.0).
