VODNATOST REK V LETIH 2019 IN 2020

Avtorji

  • Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Ljubljana

Povzetek

Potem ko je bilo leto 2014 zelo vodnato s pogostimi poplavami, leto 2015 hidrološko zelo suho in v naslednjih treh letih ni bilo večjih odstopanj od povprečnih hidroloških razmer v dolgoletnem obdobju, so bile tudi v letih 2019 in 2020 hidrološke razmere z nekaterimi izjemami precej podobne običajnim. Leta 2019 ni bilo večjih odstopanj v vodnatosti rek, v celoti je bila vodnatost rek sedem odstotkov večja kot v obdobju 1981–2010. Za leto 2019 je bilo značilno, da je bila vodnatost rek v zahodni polovici države od 10 do 50 odstotkov večja in na vzhodu okoli 10 odstotkov manjša kot v primerjalnem obdobju. Nekoliko sta presenetila močan porast pretokov v začetku februarja, ko je bila februarska visokovodna konica na reki Reki pri Cerkvenikovem mlinu največja v primerjalnem obdobju, in hidrološko sušno obdobje, ki se je iz poletja, ko je bil najmanjši letni pretok Vipave v Dolenjem med najmanjšimi v dolgoletnem obdobju, zavleklo tudi v oktober. Vodnatost rek z večjim energetskim potencialom je bila precej ugodna, večjih posledic hidrološko sušnih razmer ni bilo in reke so se ob visokovodnih stanjih večinoma razlivale le na pogosto poplavljenih območjih. Leta 2020 je bila vodnatost rek nekoliko manjša kot leto prej. Srednji letni pretoki rek so bili v povprečju okoli 10 odstotkov manjši kot v dolgoletnem obdobju. Tudi v tem letu je bila vodnatost rek na zahodu nekoliko večja kot na vzhodu države. Leta 2020 izstopata dve posebnosti. V prvih štirih mesecih leta je na rekah prevladovalo dolgotrajnejše sušno obdobje, ki je bilo prekinjeno le s porastom rek marca in je bilo najizrazitejše aprila. V tem času, začetku vegetacijskega obdobja, so bila na številnih merilnih mestih po državi rekordno nizka 30-dnevna povprečja pretokov. Decembra so reke poplavljale na Obali. Vzrok za obsežne poplave sta bili poleg padavin tudi velika predhodna namočenost tal in visoka gladina morja. Drava in Soča sta imeli leta 2020 nadpovprečno, Sava pa nekoliko podpovprečno vodnatost.

Literatura

Agencija Republike Slovenije za okolje, Hidrološki arhiv Agencije RS za okolje.

Strojan, I., 2019. Mesečni bilteni ARSO, Naše okolje. Pretoki rek. http://www.arso.gov.si/O Agenciji/knjižnica/mesečni bilten.

Mesečni bilten ARSO Naše okolje, Agrometeorološki pregled leta 2019 NASE OKOLJE - December 2019.pdf (gov.si).

Visoke vode in poplave morja med 12. in 20. novembrom 2019. http://www.arso.gov.si/vode/poročila in publikacije/.

Visoke vode in razlivanja rek 29. in 30. maja 2019. http://www.arso.gov.si/vode/poročila in publikacije/.

Visoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja 2019. http://www.arso.gov.si/vode/poročila in publikacije/.

Strojan, I., 2019. Vodnatost rek v letu 2018. Ujma 33, 40–47.

Strojan, I., 2018. Vodnatost rek v letu 2017. Ujma 32, 37–43.

Strojan, I., 2017. Vodnatost rek v letu 2016. Ujma 31, 29–35.

Strojan, I., 2016. Hidrološko suho in toplo leto 2015. Ujma 30, 30–38.

Strojan, I., 2015. Izjemna vodnatost rek 2014. Ujma 29, 35–41.

Strojan, I., 2014. Hidrološko mokro leto 2013. Ujma 28, 40–46.

Prenosi

Objavljeno

2024-01-19

Številka

Rubrike

Vremenske, vodne in druge razmere