VREMENSKA RAZNOVRSTNOST VEGETACIJSKE SEZONE 2019

Povzetek

Leta 2019 je bilo vreme zelo pestro, od nadpovprečno toplega in suhega februarja in zgodnje pomladanske suše do hladnega ter mokrega aprila in maja, poletne vročine ter babjega poletja oktobra. Zaradi hitrih vremenskih sprememb med vegetacijsko sezono so marsikje rastline lahko v delih leta občutile sušni stres kljub sicer predhodno mokremu mesecu ali preobilje mokrote po dolgotrajnem pomanjkanju dežja. Za začetek leta je bil značilen izjemno zgoden fenološki razvoj zaradi za ta čas visokih temperatur zraka. Spomladanske kmetijske rastline je zgodaj prizadel sušni stres, vladala je tudi požarna ogroženost. April je zaznamovala mokrota, maj pa tudi hlad in ponekod še pozeba. V večjem delu Slovenije je bilo obdobje od 12. do 15. maja drugo najhladnejše obdobje od sredine 20. stoletja. Nestabilno vreme je povzročilo zamujanje pri kmetijskih delih, kot so setev koruze in sajenje vrtnin, onemogočalo je košnjo in povzročalo poleganje žit ter težave z boleznimi. Ovirana je bila tudi čebelarska sezona. Poletni meseci so prinesli vročinski stres, padavine marsikje niso kljubovale povečani evapotranspiraciji. Vzdolž zahodne Slovenije bi vegetacijsko sezono v grobem lahko razdelili na mokro pomlad in sušno poletje, drugod po Sloveniji je bila vodnobilančna slika vegetacijske sezone bolj ali manj uravnotežena zaradi izmenjujočih se obdobij mokrosti in sušnosti. Vstop v zimsko mirovanje so zaznamovali oktobrska toplota in številni dnevi brez padavin, kar je še povečalo vodnobilančni primanjkljaj, predvsem na severozahodu. Večjega izpada pridelka kmetijskih rastlin pa kljub vremenski raznovrstnosti leta 2019 ni bilo.