EVROPSKI PROGRAM POVEZOVANJA RAZISKOVALNE INFRASTRUKTURE NA PODROČJU GEOZNANOSTI – EUROPEAN PLATE OBSERVING SYSTEM (EPOS)
Povzetek
Program povezovanja raziskovalne infrastrukture Sistem opazovanja Evropske plošče (European Plate Observing System – EPOS) omogoča poglobljene multidisciplinarne raziskave za boljše razumevanje fizikalnih in geoloških procesov, ki so v ozadju različnih geoloških naravnih nesreč, kot so potresi, izbruhi ognjenikov in cunamiji, ter tistih, ki so gonilo tektonike in dinamike površja Zemlje in procesov pomembni za odkrivanje zemeljskih virov. Vodilno vlogo v programu imata tematski področji seizmologije in geodetskih GNSS-opazovanj, vključeni pa so tudi opazovanje vulkanov in geomagnetnega polja ter bližnje opazovanje prelomov. Dodatne storitve omogočajo področja satelitskih podatkov, geološke informacije in modeliranje ter večdimenzijski laboratoriji. Vključene so tudi antropogene nevarnosti in testna območja za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Poudarek je na multidisciplinarnem pristopu in integraciji raziskovalnih področij ter odprti uporabi podatkov. Slovenija je zgodaj prepoznala prednosti geoznanosti pri razvoju raziskovalne infrastrukture in sodeluje v programu EPOS na številnih področjih prek konzorcija EPOS-SI.
Literatura
Bailo, D., in Jeffery, K., 2014. EPOS - a novel use of CERIF for data-intensive science. Procedia Computer Science. 33, 3–10.
Cocco, M., Eck, T., Michelini, A., 2010. EPOS the European Plate Observing System: a long-term integration plan for research infrastructures on solid Earth sciences at pan-European level. INGV, 24.
Cocco, M., Giardini, D., EPOS Consortium, 2011. Integrating research infrastructures for solid Earth science in Europe: the European Plate Observing System. AGU Meeting Abstracts. San Francisco.
Cocco, M., in EPOS Consortium, 2013. The EPOS Architecture: Integrated Services for solid Earth Science. EGU General Assembly, Vienna.
EPOS ERIC Slovenia. https://epos-ip.zrc-sazu.si/
European Plate Observing System – EPOS. https://www.epos-ip.org/
Gosar, A., 2005. Možnost zmanjšanja učinka tople grede z geološkim skladiščenjem CO2 globoko pod Zemljinim površjem. Ujma 19, 201–205.
Gosar, A., 2018. Inducirana seizmičnost. Ujma 32, 229–238.
Gosar, A., 2010. Razvoj teorije o tektoniki litosferskih plošč. Proteus, 73/1, 6-15.
Košir, M., in Cecić, I., 2011. Potres 26. marca 1511 v luči novih raziskav. Idrijski razgledi 56/1, 90–104.
Šebela, S., 2021. Raziskovalna infrastruktura RI-SI-EPOS na področju krasoslovja. Zbornik Raziskave s področja geodezije in geofizike v letu 2020. SZGG, 7–13.
Trani, L., Koymans, M., Atkinson, M., Sleeman, R., F. R., 2017. WFCatalog: A catalogue for seismological waveform data. Computers & Geosciences. 106, 101–108.
Vičič, B., Aoudia, A., Javed, F., Foroutan, M., Costa, G., 2019. Geometry and mechanics of the active fault system in western Slovenia. Geophysical Journal International 217, 1755–1766.
Živčić, M., Čarman, M., Gosar, A., Jesenko, T., Zupančič, P., 2011. Potresi ob Idrijskem prelomu. Idrijski razgledi 56/1, 119–126.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Članki so na voljo javnosti pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna (CC BY-NC-ND 4.0).
