EVAKUACIJA V PRIMERU NESREČE V NUKLEARNI ELEKTRARNI KRŠKO
Povzetek
Članek se ukvarja s teoretičnimi in empiričnimi spoznanji o evakuaciji, predvsem o vedenju ljudi med njo. Avtorji najprej opredelijo in klasificirajo evakuacijo, nato sledi oris treh psihosocialnih teorij oziroma pristopov, ki se ukvarjajo z evakuacijo, in sicer oris pristopa o množični paniki, pristopa pripadnosti in normativnega pristopa ter teorije socialne identitete. V drugem delu članek prinaša rezultate javnomnenjske raziskave in intervjuja o pripravljenosti prebivalstva, ustanov in podjetij na evakuacijo v primeru jedrske nesreče v Nuklearni elektrarni Krško (NEK), ki je bila izvedena oktobra 2012. Javnomnenjska raziskava je zajela 502 prebivalca v naseljih, ki so v trikilometrskem pasu okoli jedrske elektrarne, v intervju pa je bilo vključenih dvanajst vodilnih posameznikov v večjih podjetjih in ustanovah, ki delujejo na območju Občine Krško. Rezultati javnomnenjske raziskave in intervjuja so potrdili nekatere temeljne teoretične predpostavke o vedenju ljudi med evakuacijo, hkrati pa so opozorili na nekatere pomembne pomanjkljivosti v pripravah nanjo.
Literatura
Bolin, R., 1989. Natural Disasters. V: R. Gist & B. Lubin (Eds.). Psychosocial Aspects of Disaster. New York: Wiley.
Dash, N., Gladwin, H., 2005. Evacuation decision making and behavioral responses: individual and household. Natural Hazards Review, 8: 69–77.
Drabek, T. E., 1986. Human System Responses to Disaster. New York, Springer-Verlag Fischoff, B., Li chtenstein, S., Slovic, P., Derby, S. L., Keeney, R. L., 1981. Acceptable risk. Cambridge, Cambridge University Press.
Girod, J., 2012. The psycho-social theories in emergency evacuation agent-based simulation. IRL Report, Grenoble, Ensimag, May 18.
Lindell, M. K., Perry, R. W., 1991. Understanding Evacuation Behavior: An editorial Introduction. International Journal of Mass Emergencies and Disasters, 9, 2: 133–136.
Malešič, M. (ur.), 2004. Krizno upravljanje in vodenje v Sloveniji: izzivi in priložnosti. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede.
Malešič, M., Polič, M., Bašić Hrvatin, S., 2006. Komuniciranje v krizi. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede.
Malešič, M., Polič, M., Juvan, J., 2013. Psihološke in socialne značilnosti evakuacije. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede.
Malešič, M., Polič, M., Uhan, S., Prezelj, I., Juvan, J., Bajec, B. 2013. Spoznavni in zaznavni vidiki evakuacije ob jedrski nesreči. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede.
Mas, E., Imamura, F., Koshimura, S., 2011. Modeling the decision of evacuation from tsunami, based on human risk perception. Disaster Control Research Center, Tohoku University, Japan.
Murray-Tuite, P., Schweizer, L., Liu, S., 2009. Impacts of Family Responsibility and car Availability on Household No-Notice Evacuation Time. Urban Ethics and Theory.
Perry, R. W., 1979. Evacuation Decision-Making in Natural Disasters. Mass Emergencies, 4: 25–38.
Perry, R. W., Lindell, M. K., 1997. Principles for Managing Community Relocation as a Hazard Mitigation Measure. Journal of Contingencies and Crisis Management, 5, 1: 49–59.
Sandman, P. M., Lanard J., 2005. Acknowledging Uncertainty. Dostopno prek: http://www.psandman. com/terror.htm.
Quarantelli, E. L., 1984. Perceptions and Reactions to Emergency Warnings of Sudden Hazards. Ekistics, 309: 511–515. 16. Quarantelli, E. L., 2001. The Sociology of Panic. University of Delaware, Disaster Research Center, Preliminary Paper #283.
Sarangi, S., Krief, J., 2011. An integrated approach to modeling evacuation behavior: Hyperbolic discounting and peer effect. Gulf Coast Research Center for Evacuation and Transportation Resiliency.
Slovic, P., 1986. Informing and educating the public about risk. Risk Analysis, 6: 403–415.
Turner, R. H., Killian, L. M., 1972. Collective Behavior, Englewood Cliffs, Prentice Hall.
Wenger, D. E., 1978. Community Response to Disaster, V: Quarantelli E. L. (Ed.), Disasters, London, Sage.
Wojciechowska, K., 2010. Extension of the probabalistic evacuation decision model. HKV, The Netherlands.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Članki so na voljo javnosti pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna (CC BY-NC-ND 4.0).
