PSIHOSOCIALNA PODPORA REŠEVALCEM

Avtorji

  • Andreja Lavrič Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Ljubljana

Povzetek

Reševalci se med intervencijami in po njih soočajo s stresom, pri čemer so jim v pomoč poznavanje upravljanja stresa, zaščitno vedenje in socialna podpora. Po intervencijah, ki imajo hujše posledice, se reševalcem zagotovi psihosocialna podpora v obliki svetovanja med sodelavci in zunanjimi svetovalci, razbremenitev (defusing), kratkih razbremenilnih pogovorov po kriznem dogodku na koncu izmene, strnjene psihološke integracije travme (psihološki debriefing) in psihoterapije. Po travmatičnem dogodku sta učinkoviti predvsem kognitivna vedenjska terapija, usmerjena na travmo, ter desenzitizacija in ponovna predelava z očesnim gibanjem (angl. Eye Movement Desensitization and Reprocessing – EMDR). V podporo reševalcem so lahko tudi telefon za klic v stiski, informacije in svetovanje prek spletnih strani ter usposabljanja o stresu in travmi.

Literatura

Ajduković, D., 2011. TENTS-TP Radionica treninga trenera o psihotraumi. Zagreb: Filozofska fakulteta, Sveučilište u Zagrebu.

Arambašić, L. (urednik), 2000. Psihološke krizne intervencije: psihološka prva pomoć nakon kriznih događaja. Društvo za psihološku pomoć, Zagreb.

Bisson, J. I., 2003. Single-session early psychologi¬cal interventions following traumatic events. Clinical Psychology Review. 23(3), str. 481–499.

Dass Brailsford, P., 2007. A Practical Approach to Trauma. Los Angeles: Saga Publications.

Duckers, M., 2011. Open Access Information Websites after High Impact Disasters. European Journal of Psychotraumatology, 1/2011.

European Network for Traumatic Stress (TENTS), 2009. TENTS Guidelines, Academic Medical Center, University of Amsterdam, Amsterdam.

Izobraževalni center za zaščito in reševanje, 2010. Načrt izobraževanja in usposabljanja s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami 2011. Ljubljana: URSZR.

Mikuš Kos, A., in Slodnjak, V., 2000. Nesreče, travmatski dogodki in šola. Ljubljana: DZS.

Larson, G., Österdahl, L., 1996. Crisis Support. Swedish Rescue Service Agency, Karlstad, Sweden.

Svetina, M., 2007. Zaključno poročilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na projektu v okviru ciljnega raziskovalnega programa (CRP) Znanje za varnost in mir 2006–2010. Ljubljana, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Policija, 2010. Policijski zaupniki. Dostopno na: http://www.policija.si/images/stories/NovinarskoSredisce/SporocilaZaJavnost/2010/oktober/07-psiholoska_pomoc/policijski_zaupniki.pdf, 18. 5. 2011.

Policija, 2010. 24-urna psihološka pomoč. Dostopno na: http://www.policija.si/images/stories/NovinarskoSredisce/SporocilaZaJavnost/2010/oktober/07-psiholoska_pomoc/24-urna_psih_pomoc.pdf, 18. 5. 2011.

Rakovec-Felser, Z., 2002. Zdravstvena psihologija. Visoka zdravstvena šola, Maribor.

Selič, P., 1999. Psihologija bolezni našega časa. Lju¬bljana, Znanstveno in publicistično središče, Lju-bljana.

Te Brake H. 2011. Multidisciplinary Guideline. Euro¬pean Journal of Psychotraumatology, 1/2011.

Tekavčič Grad, O., 2003. Pogovori z ljudmi v duševnih stiskah. Ljubljana, Psihiatrična klinika.

Prenosi

Objavljeno

2024-01-19

Številka

Rubrike

Psihološki vidik nesreč