UPORABA KASETNEGA STRELIVA NA KOSOVU IN V ALBANIJI, HUMANITARNE POSLEDICE NJEGOVE UPORABE IN ODSTRANJEVANJE NEVARNOSTI

Avtorji

  • Matjaž Bizjak Ministrstvo za obrambo RS, Generalštab SV/J3, Ljubljana

Povzetek

V zračnih napadih je Nato v letu 1999 na 333 lokacijah na območju Kosova odvrgel 1392 kasetnih bomb. Uporabljeni so bili trije tipi kasetnega streliva; BLU- 97, (R)BL-755 in Mk[1]118. Kasetno strelivo je uporabljala tudi vojska Jugoslavije (VJ), z njim je s topništvom obstreljevala albanske upornike na albanskem državnem ozemlju. Znani so tudi primeri, ko je VJ odmetavala kasetne bombe z letali. Vendar je Nato nekatere podatke o uporabi kasetnih bomb poslal centru Mine Action Co-ordination Center (MACC) v Prištini šele po večkratnem posredovanju. Ti podatki niso bili popolni, so pa prispevali k hitrejšemu izvajanju procesa čiščenja kasetnic (Battle Area Clearance/BAC). Kasetnice so že med vojno povzročile številne žrtve med civilisti, bodisi zaradi napačne uporabe bodisi zaradi neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS). Po končanih spopadih se je število nesreč, v katerih so bili udeleženi predvsem otroci, stopnjevalo. Kasetnice so predstavljale za 25 odstotkov večjo nevarnost za civilno prebivalstvo kakor protipehotne mine in kar za 600 odstotkov večjo kakor druga NUS. Čiščenje kasetnic na Kosovu lahko razdelimo v več faz: fazo zbiranja podatkov in nujno čiščenje kasetnic, fazo celovitega čiščenja kasetnic, fazo površinskega čiščenja, fazo globinskega čiščenja in fazo vzpostavljanja lokalnih zmogljivosti. Najvažnejši korak pri izvajanju čiščenja je bila odločitev MACC (v prvi polovici leta 2000), da se vsa onesnažena območja najprej površinsko in šele nato globinsko očistijo. Ta odločitev je bistveno zmanjšala število žrtev med lokalnim prebivalstvom. Po Natovem mnenju obstaja pet odstotkov neeksplodiranih kasetnic, po mnenju operativnega osebja MACC pa jih je od 7 do 10 odstotkov. Ta odstotek je precej odvisen od kraja, kamor so bile kasetnice odvržene, in znaša v posameznih primerih celo 30 odsotkov, na splošno pa jih je verjetno od 10 do 15 odstotkov. Za humanitarni program na Kosovu je značilno tudi veliko delovnih nesreč, čeprav jih je bilo s kasetnicami dokaj malo, ena pa se je končala s smrtno žrtvijo.

Literatura

Bizjak, M., 2000/2001. Mine in tehnike razminiranja, uporabljene na Kosovu. V: Ujma 14–15, 447–451.

Bizjak, M., 2008. Vojska in protiminsko delovanje v svetu. V: Ujma 22, 300–315.

Cave, R., Lawson, A., Sherriff, A., 2006. Cluster Munitions in Albania and Lao PDR. United Nations publications, Geneva.

Filippino, E., 2005. Mine Action: Lessons and Challenges, Geneva.

Handicap International, Fatal Footprint, 2006. The Global Human Impact of Cluster Munitions. Preliminary report, Bruselj.

ICRC, 2001. Cluster bombs and landmines in Kosovo, Explosive remnants of war, Geneva.

Lardner, T., 2007. Land Release: A guide for mine and ERW affected countries. Geneva.

Maslen, S., 2007. A Guide to Mine Action and Explosive Remnats of War. Geneva.

Mine Action Support Group, Conference, Priština 22. in 23. oktober 1999, delovno gradivo.

Moves, R., 2007. Cluster munitions in Kosovo, Analysis of use, contamination and casualties. Landmine action, London.

Moyes, R., 2006. Foreseeable harm, The use and impact of custer munition in Lebanon: 2006. Landmine action, London.

Orifici, D., 2007. A Guide to Cluster Munitions. Geneva.

Orifici, D., 2007. A Guide to Mine Action and Explosive Remnants of War. Geneva.

Thompson, H., 1999. Landmine and Unexploded Ordnance in Kosovo.

Yellow Killers, the impact of cluster munitions in Serbia and Montenegro, NPA 2007. Elektronsko dopisovanje, pogovori in drugo

Steve, Saunders 2001–2006 - EOD Operations Officer OKPCC/Kosovo.

Stotnik Andy Klee, poveljujoči britanske EOD enote MNB-C– neformalni pogovori od januarja do junija 2000.

Avtorjevi osebni zapiski in dnevnik, ki ga je vodil kot operativni oficir MACC od oktobra 1999 do januarja 2001.

Prenosi

Objavljeno

2024-01-19

Številka

Rubrike

Tuje izkušnje