VARSTVO PRED HUDOURNIKI IN EROZIJO OB VSE INTENZIVNEJŠIH VREMENSKIH EKSTREMIH

Povzetek

Naravne nesreče, ki so v zadnjih letih prizadele številne kraje po svetu, potrjujejo trditve klimatologov, da bodo zaradi globalnih podnebnih sprememb vremenske razmere postajale vedno bolj ekstremne. Zato prihaja do naravnih nesreč tudi na območjih, ki so nekoč veljala za razmeroma varna. Narašča negotovost glede zadostnosti in ustreznosti obstoječih in načrtovanih sistemov varovanja pred naravnimi nesrečami. Slovenija je gorata in hribovita dežela, kjer naravne danosti omogočajo razvoj erozijskih in hudourniških pojavov. Zato kljub dokaj srečnim zadnjim letom Slovenija ne bo ostala izjema in obetajo se nam podobne ali še hujše naravne ujme, kakor je septembra 2007 zajela znaten del hudourniških območij Slovenije. Razpoložljivi podatki sicer omogočajo zgolj ocene in ugotavljanje trendov, vendar je že to dovolj za načrtno in regionalno prilagojeno ukrepanje na spremembe. Škode zaradi naravnih nesreč je mogoče zmanjšati samo s sistematičnimi, dolgoročno načrtovanimi celostnimi in trajnostno naravnanimi ukrepi. To v praksi pomeni številne ustrezne ukrepe v celotnem sistemu upravljanja z nevarnostmi in tveganji ob sodelovanju vseh vpletenih akterjev. Morali bi se zavedati, da zagotavljanje varnosti pred erozijo in hudourniki ni omejeno zgolj na fizično varnost prebivalcev na ogroženih območjih, ampak ima bistveno širšo gospodarsko in demografsko razsežnost. V državi, kjer skoraj polovico ozemlja obsegajo erozijsko potencialno ogrožena območja, je zagotavljanje varnosti pred erozijo in hudourniki tudi pomembno politično vprašanje. Cena preventive je bistveno nižja od cene sanacije. Prispevek postavlja v ospredje pomen rednega vzdrževanja obstoječih vodnogospodarskih ureditev in varovalnih objektov. Za vse neustrezno vzdrževane varovalne sisteme za zaščito pred naravnimi nevarnostmi velja, da je ob napovedanih vse večjih vremenskih ekstremih njihova dejanska funkcionalnost negotova. Zato je nujno, da se z ustreznim vzdrževanjem zagotovi vsaj prvotno načrtovano ali predvideno funkcionalnost objektov in varovalnih sistemov in po možnostih dopolni njihovo varovalno vlogo. Neustrezno vzdrževani objekti lahko zavajajo z lažnim občutkom varnosti in otežujejo sicer vse bolj nujen konstruktiven dialog o preostalem tveganju. Ustrezno seznanjeni in pripravljeni lahko namreč tudi kot posamezniki veliko prispevamo k večji stopnji varnosti.