KAKŠNO BO PODNEBJE V SLOVENIJI V TEM STOLETJU?

Avtorji

  • Lučka Kajfež Bogataj Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana
  • Klemen Bergant Politehnika Nova Gorica

Povzetek

Globalno ogrevanje našega planeta je fizikalno izmerjeno dejstvo. Mnenje klimatologov je, da se bodo spremembe podnebja nadaljevale še izraziteje, saj bo prišlo do sprememb v celotnem podnebnem sistemu. Za oblikovanje strategij prilagoditev predvidenim podnebnim spremembam potrebujemo scenarije podnebja, kakršno naj bi bilo v prihodnosti, v regionalni skali. Lokalne podnebne razmere so običajno predvsem odvisne od procesov, ki potekajo v manjši skali, kot je prostorska ločljivost globalnih modelov splošne cirkulacije (MSC), ki so orodje za preučevanje odziva podnebnega sistema na spremembe sestave ozračja. Prikazano je, kako premostimo prepad med obsežno prostorsko in regionalno skalo oz. empirično zmanjševanje skale. Za povezavo podnebnih spremenljivk v regionalni oziroma lokalni skali s podnebnimi spremenljivkami v obsežni skali smo uporabili matematične modele, ki temeljijo na izmerjenih vrednostih v preteklosti. Te smo uporabili za projiciranje rezultatov simulacij petih MSC. V obdobju 2001 do 2030 se bodo v Sloveniji temperature zraka povečale za 0,5 °C do 2,5 °C, v obdobju od 2031 do 2060 za 1 °C do 3,5 °C in v obdobju od 2061 do 2090 za 1,5 °C do 6 °C. Več težav je z empiričnimi modeli za ocenjevanje letne količine padavin, saj je kakovost modelov zadovoljiva le za mesece hladne polovice leta. Obstaja verjetnost, da bo podnebje Slovenije postalo toplejše in bolj sušno.

Literatura

Benestad, R. E., 2001. A comparison between two empirical downscaling strategies. Int. Jour. of Climatology, 21: 371–387.

Bergant, K., 2003. Projekcije simulacij globalne klime na lokalni nivo in njihova uporaba v agrometeorologiji. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Bioteh niška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 170 str.

Bergant, K., Kajfež - Bogataj, L., 2004. Nekatere metode za pripravo regionalnih scenarijev podnebnih sprememb. Acta agric. slov., 2004, vol. 83, št. 2, str. 273–287.

Bergant, K., Kajfež - Bogataj, L., 2005. N–PLS regression as empirical downscaling tool in climate change studies. Theoretical and Applied Climatology. Vol. 81 (1-2): str. 11–23.

EEA, 2004. Impacts of Europe changing climate. An indicator-based assessment. European Environment Agency, Copenhague (Denmark), Report 2/2004, Office for official publications of the European communities, Luxembourg, 107 str., http://www.eea.eu.int

Houghton, J. T., Ding, Y., Griggs, D. J., Noguer, M., van der Linden, P. J., Dai, X., Maskell, K., Johnson, C. A., 2001. Climate change 2001: The scientific basis. Cambridge, Cambridge Univ. Press: 752 str., HYPERLINK “http://www.grida.no/climate/ipcc_ tar/wg1/index.htm” http://www.grida.no/climate/ ipcc_tar/wg1/index.htm

Kajfež - Bogataj, L., 2001. Kakšna bo klima 21. stoletja? Zbornik Biotehniške fakultete, Univerza v Ljubljani, Kmet., 77-2, str. 309–318.

Metz, C., Davidson, O., Swart, R., Pam, J., 2001. Climate change 2001: Mitigation. Cambridge Univ. Press: 881 str., HYPERLINK “http://www.grida. no/climate/ipcc_tar/wg3/index.htm” http://www. grida.no/climate/ipcc_tar/wg3/index.htm

Mitchell, T. D, Hulme, M., New, M., 2002. Climate data for political areas. Area 34: 109–112.

Prenosi

Objavljeno

2024-01-19

Številka

Rubrike

Pripravljenost na nesreče