KATASTROFALNA KMETIJSKA SUŠA LETA 2003

Povzetek

Leta 2003 smo beležili rekordni primanjkljaj vode v tleh za kmetijske rastline v vseh kmetijsko-pridelovalnih regijah v Sloveniji. Poleg poletne suše, ki je običajen pojav predvsem v severovzhodni Sloveniji in na Primorskem, se je kmetijstvo spopadalo z izjemno hudo zgodnjo spomladansko sušo, ki se je razvlekla v pozno poletje, v večjem delu Slovenije. V obdobju od marca do avgusta je rastlinam primanjkovalo od 260 do 570 mm vode. Normalen razvoj rastlin so poleg pomanjkanja vode in povečane stopnje izhlapevanja močno oteževale še ekstremno visoke temperature zraka, kar je poleg sušnega pogojevalo še vročinski stres. Škoda po suši je bila beležena na več kot 60 % vseh kmetijskih površin v Sloveniji. Skupna do avgusta 2003 ocenjena neposredna škoda po opravljenih verifikacijskih postopkih in medresorskem usklajevanju je bila ocenjena na 24,6 milijard SIT. Po več zaporednih sušah in povečevanju problemov pri oskrbi kmetijskih rastlin z vodo se ravnanje v kmetijski praksi v zadnjem desetletju ni bistveno spremenilo. V zadnjih letih se suše pojavljajo tudi na območjih, kjer jih v preteklosti ni bilo. Pojavljanje suš in njihovo trajanje se povečuje kljub dejstvu, da velik del ozemlja sodi v podnebno območje, ki je s padavinami v letu razmeroma dobro preskrbljeno. Vsekakor je to segment, ki ga podnebna variabilnost prizadeva že danes, projekcije podnebne spremembe pa opozarjajo na povečano ranljivost v prihodnje. To pomeni še več vročih dni, vremenskih ekstremov, kamor sodijo tudi suše. Smo na to že pripravljeni?