NARAVNE IN DRUGE NESREČE V SLOVENIJI LETA 2003

Povzetek

Članek prinaša pregled naravnih in drugih nesreč v letu 2003 v Sloveniji, ki je bilo glede naravnih in drugih nesreč precej burno in v več pogledih rekordno. Osnovne značilnosti tega leta bi lahko iskali v dolgotrajni in trdovratni suši, zlasti v severovzhodnem delu Slovenije, v zelo toplem poletju, rekordnem številu požarov v celoti kot tudi požarov v naravi, požarov na objektih in drugih požarov, v velikem številu obsežnih in dolgotrajnih požarov v naravi ter požarov, ki jih je bilo treba gasiti s helikopterji. Pri nas se je v tem letu prvič pojavila nevarna bakterijska bolezen sadnih in okrasnih dreves hrušev ožig. Nenavaden pojav je bil tudi zelo zgoden (a ne rekordno zgoden) prvi sneg, ki je padel že 23. oktobra in povzročil nemalo težav. Omeniti velja tudi nekaj hudih nesreč, na primer velik pogin rib v Ljubljanici sredi junija, požar v hrastniškem rudniku premoga Ojstro in dve rudarski nesreči. Za spomladansko pozebo in poletna neurja pa ne moremo reči, da so nekaj nenavadnega. Če odštejemo mrtve v nesrečah v cestnem prometu, sta v nesrečah, ki jih obravnava ta članek, umrla 102 človeka, poškodovanih pa je bilo 440 ljudi. Leta 2003 je v intervencijah zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah sodelovalo najmanj 89.066 ljudi, kar pa ni končna številka, saj niso vključeni podatki o prevozih pitne vode s cisternami, in upoštevane so večinoma le sile za zaščito, reševanje in pomoč. Skupnih stroškov je bilo v letu 2003 ob upoštevanju omenjenih dejstev najmanj za 855.573.638 tolarjev, kar je skoraj 300 milijonov tolarjev več kot v letu 2002. Takšna razlika je nastala predvsem zaradi številnih požarov v naravi, tudi takšnih, ki jih je bilo treba gasiti s helikopterji, in razmeroma visokih stroškov prevozov pitne vode s cisternami.