NEKATERE UGOTOVITVE IZ ŠTUDIJE KRIZNEGA UPRAVLJANJA IN VODENJA OB POPLAVAH NOVEMBRA 1998

Povzetek

Novembrske poplave v letu 1998 predstavljajo najhujšo poplavno katastrofo po poplavi iz leta 1990. Poplavljale so skoraj vse večje reke po Sloveniji. Poplave so nastale kot posledica velikih količin padavin in velike namočenosti tal, kar je bila posledica številnih predhodnih poplav v letu 1998. Analiza kriznega upravljanja in vodenja ob novembrskih poplavah pokaže, da tudi zelo razvit sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ne more odpraviti tega, kar je bilo zamujeno v preventivni fazi na področju vodnega gospodarstva in prostorskega načrtovanja. Ustaljene medresorske poti za izmenjavo podatkov o višini voda utegnejo biti na lokalni ravni zaradi velikega časovnega pritiska in potrebe po pravočasnih in natančnih informacijah zaznane kot prepočasne. Organi kriznega upravljanja in vodenja, ki tudi sami postanejo žrtve krize (nesreče v našem primeru), ne morejo opravljati svojih nalog v polnem obsegu. Prioritizacija zaščitnih in reševalnih dejavnosti je sama po sebi logična, vendar lahko v luči človekovih pravic postane tudi problematična. Množična občila imajo ob poplavah dvojno vlogo: vlogo sredstva za obveščanje prebivalstva in vlogo sredstva za nadzor kriznih aktivnosti. Tudi predvidene poplave lahko vključujejo nekatere elemente presenečenja, kot je npr. poplavljanje na poplavno neogroženih krajih.