ZNAČILNOSTI IN POSLEDICE KMETIJSKE SUŠE LETA 2000 V SLOVENIJI

Avtorji

  • Iztok Matajc Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeorološki zavod RS, Ljubljana

Povzetek

Kmetijske rastline na pretežni večini obdelovalnih površin v Sloveniji je leta 2000 v vegetacijskem obdobju prizadela suša, tretja v zadnjem desetletju. Z bilančnim izračunom primanjkljajev vode za kmetijske rastline je bila v slovenskem kmetijskem prostoru izvedena razmejitev glede na velikost potencialnih primanjkljajev vode. Z aplikacijo prognostičnega modela za namakanje kmetijskih rastlin IRRFIB so bile ovrednotene dejanske potrebne količine vode za koruzo in jablane na plitvih in srednje globokih rjavih tleh. Ukrep, s katerim na intenzivnih kmetijskih površinah lahko preprečimo kmetijsko sušo, je namakanje kmetijskih rastlin. Z bolj smelo in predvsem hitrejšo gradnjo namakalnih sistemov, ki so bili predvideni v nacionalnem programu namakanja (skupna površina novih namakalnih sistemov v prvi fazi bo 10.000 ha), bomo z vodenim in nadzorovanim namakanjem kmetijskih rastlin predvsem na poleti padavinsko najbolj deficitarnih območjih Prekmurja in Primorske vsaj delno ublažili posledice kmetijskih suš.

Literatura

Allen, R. G., in drugi, 1998, Crop evapotranspiration. FAO Irrigation and Drainage Paper, 56, Rim

Arhiv Hidrometeorološkega Zavoda RS

Griffiths, J. F., 1994, Handbook of agricultural meteorology. Oxford, Oxford University Press

Prenosi

Objavljeno

2024-01-19

Številka

Rubrike

Naravne in druge nesreče v Sloveniji