SUŠA LETA 2000 V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI IN NJENI UČINKI NA KMETIJSKE RASTLINE
Povzetek
Učinki kmetijske suše, ki je nastopila kot kombinacija visokih temperatur, velike evapotranspiracije in majhne količine padavin v občutljivih fenofazah kulturnih rastlin, je v severovzhodni Sloveniji povzročila največ škode na plitvih peščenih in prodnatih tleh in tam, kjer kultur niso namakali. V gričevju in hribovju je dodatno vlogo igrala strmina pobočij, saj je tam podtalnica hitreje odtekala. Sušo so lažje prenašale kulture z globljim koreninskim sistemom. Veliko stopnjo poškodovanosti zaradi suše je bilo mogoče opaziti pri pšenici, pri kateri je največja stopnja poškodovanosti znašala v povprečju okoli 38 %, pa pri koruzi za zrnje (50 %), silažni koruzi (45 %), travni silaži (52 %), jabolkah (49 %) in nekaterih drugih kulturah. Seveda so bili ponekod izpadi pridelka posameznih kultur popolni. Zaradi suše sta se zmanjšali kakovost pridelka in skladiščne sposobnosti. Učinke sušnega leta 2000 bodo kmetijske kulture čutile še v letu 2001. Izpad krme bo mogoče zaznati tudi v živinoreji.
Literatura
Arhiv Ministrstva za okolje in prostor, 2000.
Bavec, M., 2000, Poročilo o suši, toči in žetvi za Podravje, Kmetijski zavod Maribor, Oddelek za kmetijsko svetovanje, Maribor.
Matajc, I., 2000, Kmetijska suša v avgustu, Mesečni bilten, junij, 2000, Hidrometeorološki zavod RS, Ljubljana.
Matičič, B., Osvald, J., Knapič M., Tojnko S., 2000, Suše in možnosti ublažitve posledic v kmetijstvu, 11. Mišičev vodarski dan, Zbornik referatov, Maribor.
Terenske meritve vlage v tleh po gravimetrijski metodi na naravovarstvenih raziskovalnih taborih Šmartno 2000 in Mislinja 2000.
Zrnec, C., 2000, Fenološko stanje kmetijskih rastlin, Mesečni bilten, avgust, 2000, Hidrometeorološki zavod RS, Ljubljana.
Žust, A., 2000, Agrometeorologija, Mesečni bilten julij, 2000, Hidrometeorološki zavod RS, Ljubljana.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Članki so na voljo javnosti pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna (CC BY-NC-ND 4.0).