OKOLJSKA TVEGANJA

Avtorji

  • Boris Kompare Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana

Povzetek

Maksimalno dovoljene imisijske (okoljske) koncentracije (MDK) lahko določimo po dveh pristopih: prvi je »ekološki« pristop, ki predpostavlja, da je vsako onesnaženje v naravi nenaravno in zatorej nezaželeno, in postavlja MDK praktično na mejo detekcije trenutne kemijske analitike, drugi je realen znanstveni pristop, ki temelji na zdravstvenem tveganju. Na podanih primerih se izkaže, da je bilo večkrat povzročenega preveč preplaha in da je bila škoda oz. so bila angažirana sredstva ob »urgentnem reševanju« (po prvem pristopu) mnogo previsoka v primerjavi z objektivnim tveganjem.

Literatura

EU (European Commission), 1996. EU technical Guidance Documents for risk assessment of new and existing substances. European commission, Luxembourg.

Jørgensen, S. E., 1994. Fundamentals of Ecological Modelling (2nd ed.). Developments in Environmental Modelling 19, Elsevier, Amsterdam-London-New York-Tokyo. (ISBN 0-444-81578-3)

Rismal, M., 1990. Analiza zdravstveno-hidrotehnične problematike onesnaženja podtalnice Dravskega polja s pesticidi. FAGG-IZH, Ljubljana. (IZH-d-211)

WHO, 1993. Guidelines for drinking-water quality. Second edition. Volume 1: Recommendations. WHO, Geneva. (ISBN 92 4 154460 0)

WHO, 1996. Guidelines for drinking-water quality. Second edition. Volume 2: Health criteria and other supporting information. WHO, Geneva. (ISBN 92 4 154480 5)

WHO, 1997. Guidelines for drinking-water quality. Second edition. Volume 3: urveillance and control of community supplies. WHO, Geneva. (ISBN 92 4 154503 8)

WHO, 1998a. Guidelines for drinking-water quality. Second edition. Addendum to Volume 1: Recommendations. WHO, Geneva. (ISBN 92 4 154514 3)

WHO, 1998b. Guidelines for drinking-water quality. Second edition. Addendum to Volume 2: Health criteria and other supporting information. WHO, Geneva. (ISBN N/A)

Prenosi

Objavljeno

2024-01-19

Številka

Rubrike

Nevarnosti in ogroženost