VPLIV SUŠE NA DEBELINSKI PRIRASTEK DREVES
Povzetek
Z dendroklimatološko metodo smo analizirali vpliv padavin in temperatur na debelinski prirastek dreves v submediteranski Sloveniji, na prodnih terasah osrednje Slovenije in ob zgornji gozdni meji v Alpah. Na sušne razmere se najbolj odziva drevje, ki raste v pogojih submediteranskega podnebja v Primorju, in to tako na flišu kot na krasu. Pomembne so predvsem nadpovprečne padavine in podpovprečne temperature v rastni dobi in v času priprav drevja na zimsko mirovanje v jeseni. V bolj sušnih letih, ko pade poleti do 50 % manj padavin od povprečja, je lahko debelinski prirastek manjši tudi za 25 do 35%. Kljub bolj vlažnemu podnebju kaže podobne, vendar nekoliko šibkejše zveze s podnebjem tudi drevje, ki raste na prodnih nanosih s tanko prstjo v osrednji Sloveniji. Manjša količina padavin negativno vpliva na debelinski prirastek tudi ponekod v gorskem svetu s perhumidnim podnebjem, kjer na splošno nadpovprečna namočenost v času rasti zavira debelinski prirastek. Gre za predele, kjer padavinska voda hitro odteče oz. je skromna prst ne zadrži. Taka so npr. rastišča na zelo zakraselih visokogorskih uravnavah v Julijcih, ki sicer sodijo med najbolj namočene pokrajine pri nas, ter rastišča na strmih, apnenčastih in dolomitnih pobočjih v vzhodnih Karavankah, kjer pade manj padavin kot v zahodnih slovenskih Alpah.
Literatura
Arhiv HMZ RS: Temperaturni in padavinski podatki za Kubed, Komen na Krasu, Brnik, Dom na Komni, Krvavec in Uršljo goro. Ljubljana.
Cook, E.R., Kairiukstis, L.A., 1990: Methods of Dendrochronology. Kluwer, Dordrecht, 391.
Dolinar-Lešnik, M., 1989: Vpliv suše na kmetijsko proizvodnjo. Ujma 3/1989, Ljubljana, 7–9.
Fritts, H.C. 1976: Tree Rings and Climate. Academic Press, London, 567.
Gams, I., 1977: O zgornji gozdni meji na JV Koroškem. Geografski zbornik XVI, Ljubljana, 151–193.
Gams, I., 1999: Spremenljivi sezonski padavinski režim in njegov vpliv na suše in povodnji. Ujma 13/1999, Ljubljana, 195–198.
Hughes, M.K., Kelly, P.M., Pilcher, J.R., La Marche, V.C., 1982: Climate from Tree Rings. Cambridge, 210.
Klimatogeografija Slovenije, 1995: Padavine 1961–90. HMZ RS, Ljubljana, 46.
Klimatografija Slovenije, 1995: Temperatura zraka 1961–90. HMZ RS, Ljubljana, 41.
Levanič, T., 1996: Dendrokronološka in dendroekološka analiza propadajočih in vladajočih in sovladajočih jelk (Abies alba Mill.) v dinarski fitogeografski regiji. disertcija, Ljubljana, 163.
Lovrenčak, F., 1977: Zgornja gozdna meja v Kamniških Alpah v geografski luči, Geografski zbornik 1976, Ljubljana, 5–150.
Lovrenčak, F., 1987: Zgornja gozdna meja v Julijskih Alpah in na visokih kraških planotah Slovenije. Geografski zbornik 1986, Ljubljana, 5–58.
Matajc, I., 1991: Suša v kmetijstvu in namakanje. Ujma 5/1991, Ljubljana, 153–156.
Matajc, I., 1995: Kmetijska suša in namakanje v Prekmurju leta 1994. Ujma 9/1995, Ljubljana, 55–85.
Matajc, I., 1996: Vpliv sušnih in deževnih obdobij na pridelavo kmetijskih rastlin. Ujma 11/1996, Ljubljana, 138–142.
Munaut, A.V., 1982: The Medditerranean Area – Introduction. v: Climate from Tree-Rings. Cambridge.
Natek, K., 1987: Suša v Sloveniji. Ujma 1/1987, Ljubljana, str. 39–46.
Ogrin, D., 1991: Vpliv padavinskih in temperaturnih razmer na debelinski prirast dreves (na primeru treh pokrajinskih tipov v Sloveniji). Geografski zbornik 31, Ljubljana, 107–161.
Ogrin, D., 1992: Vpliv padavin in temperatur na debelinski prirast črnih borov in hrastov gradnov v Koprskem primorju in na Krasu. Annales 2/92, Koper, 15–24.
Ogrin, D, 1998: Dendrokronologija in dendroklimatologija Planine pri Jezeru. Geografski vestnik 70, Ljubljana, 59–73.
Ogrin, D., 1999: Klimatska pogojenost debelinskega prirastka dreves ob slovenskih visokogorskih alpskih jezerih. Dela 13, Oddelek za geografijo FF, Ljubljana, 89–102.
Plesnik, M., 1971: O vprašanju zgornje gozdne meje in vegetacijskih pasov v gorovjih JZ in SZ Slovenije. Gozdarski vestnik 43, Ljubljana.
Pristov J., 1994: Namočenost in evapotranspiracija v Sloveniji, Ujma 8/1994, Ljubljana, 169–173.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Članki so na voljo javnosti pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna (CC BY-NC-ND 4.0).