ZNAČILNOSTI DROBIRSKIH TOKOV
Povzetek
V gorskih območjih postajajo drobirski tokovi zaradi podnebnih sprememb vse bolj nevaren dejavnik tveganja. Drobirski tok lahko opišemo kot hitro masno gibanje zemeljskih gmot ali erozijskega drobirja zaradi delovanja težnosti ob izraziti prisotnosti vode. Vzrok proženja takih tokov je lahko plazenje tal na pobočju, erodiranje odložene plazovine v strmem dolinskem dnu oz. v strugah vodotokov ali erodiranje oz. spiranje ogolelih tal. Drobirski tok lahko erodira dolinsko dno in brežine ter premešča ogromne količine sedimentov. V strugi, po kateri je potoval, se ustvari dobro viden erozijski rob med strugo in nedotaknjeno okolico (pobočji). Glede na način gibanja jih delimo na tokove v makroviskoznem režimu, prehodnem režimu ali inertnem (vztrajnostnem) režimu. Za opis njihove dinamike so na voljo različni eno- in dvodimenzijski matematični modeli. Vzroki novembrskega zemeljskega plazu Stože pod Mangartom in drobirskega toka, ki je zahteval smrtne žrtve in povzročil občutno gmotno škodo, so verjetno dolgotrajno deževje v jeseni leta 2000 in intenzivne kratkotrajne padavine v dneh med 14. in 17. novembrom 2000 ter neugodna geološka sestava pobočja, ki se je porušilo in splazelo v obliki drobirskega toka.
Literatura
Armanini, A., Michiue, M., (urednika), 1997. Recent Developments on Debris Flows. Lecture Notes in Earth Sciences 64, Springer Verlag, Berlin, 226 str.
Brilly, M., Mikoš, M., (c)raj, M., 1999. Vodne ujme: varstvo pred poplavami, erozijo in plazovi. Univerzitetni učbenik. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 186 str.
Chen, C. – L., (urednik), 1997. Debris-Flow Hazards Mitigation: Mechanics, Prediction, and Assessment. ASCE, New York, 817 str.
Coussot, P., 1997. Mudflow Rheology and Dynamics. IAHR/AIHR Monograph, A.A. Balkema, 255 str.
Embleton-Hamann, C., 1997, Austria. V: Embleton, C., Embleton-Hamann, C. (urednika), Geomorphological Hazards of Europe. Developments in Earth Surface Processes 5, Elsevier, 1–30.
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, Ljubljana, mmikos@fgg.uni-lj.si
Gams, I., 1989. O terminologiji premikanja zemeljskih gmot. Geografski vestnik, 51, 171–176.
Jin, M., Fread, D.L., 1999. 1D Modeling of Mud/Debris Unsteady Flows. Journal of Hydraulic Engineering, 125, 827–834.
Mikoš, M., 2000. Izrazje na področju erozijskih pojavov. Gradbeni vestnik, 49, 102–114.
Mikoš, M., Fazarinc, R., 2000. Earthquake-induced erosion processes in two alpine valleys in Slovenia. Internationales Symposion INTERPRAEVENT 2000 – Villach, Tagungspublikation, Band 2, 143–154.
Scheuringer, E., 2000. Über die Anwendung von Modellen in der Wildbach- und Lawinenverbauung am Beispiel des Einödbaches in Rauris. Wildbach- und Lawinenverbau, 64, Heft 142, 77–84.
Steinwendtner, H., 2000. Simulation des Einödbaches/Rauris am Schwemmkegel bei Beaufschlagung durch einen Murgang. Wildbach- und Lawinenverbau, 64, Heft 142, 65–76.
Takahashi, T., 1991. Debris Flow. IAHR/AIHR Monograph, Balkema, 165 str.
Wieczorek, G.F., Naeser, N.D., (urednika), 2000. Debris-Flow Hazards Mitigation: Mechanics, Prediction, and Assessment. A.A. Balkema, Rotterdam, 608 str.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Članki so na voljo javnosti pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna (CC BY-NC-ND 4.0).
