ZAGOTAVLJANJE PSIHOSOCIALNE PODPORE PREBIVALSTVU PO POPLAVAH V SLOVENIJI AVGUSTA 2023

Avtorji

  • Matej Vinko Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana
  • Maruša Bertoncelj Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Ljubljana
  • Jerneja Lorber Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Ravne na Koroškem
  • Neda Hudopisk Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Ravne na Koroškem
  • Domen Kralj Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Celje
  • Nuša Konec Juričič Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Celje
  • Judita Mušič Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Kranj
  • Marjeta Ferlan Istinič Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana
  • Branko Bregar Ministrstvo za zdravje, Ljubljana
  • Mojca Zvezdana Dernovšek Ministrstvo za zdravje, Ljubljana
  • Blaž Janež Ministrstvo za zdravje, Ljubljana
  • Andrej Šter Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, Ljubljana
  • Matjaž Florjanc Lukan Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, Ljubljana
  • Marko Verdev Center za socialno delo Savinjsko-Šaleška
  • Kristina Bratina Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana
  • Barbara Čibej Žagar Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Enota za psihološko pomoč, Ljubljana
  • Mojca Vatovec Center za psihološko svetovanje Posvet, Ljubljana
  • Nina Stenko Primožuč Slovenska karitas, Ljubljana
  • Špela Kenda Rdeči križ Slovenije, Ljubljana
  • Maja Murn Rdeči križ Slovenije, Ljubljana
  • Julija Pelc Društvo psihologov Slovenije, Ljubljana
  • Anja Podlesek Društvo psihologov Slovenije, Ljubljana

Povzetek

Avgusta 2023 so Slovenijo prizadele katastrofalne poplave, ki so povzročile veliko škodo in so predstavljale naj­hujšo naravno nesrečo v slovenski zgodovini. Zaradi obsežnih posledic so bile nujne številne psihosocialne ak­tivnosti za pomoč prizadetim. V prvi fazi po poplavah so psihologi Enote za psihološko pomoč Civilne zaščite omogočili psihološko pomoč prebivalcem in reševalcem ter so sodelovali z občinskimi štabi Civilne zaščite. Zaradi velikega obsega potreb je bil vzpostavljen koordinativni odbor za zagotavljanje psihosocialne podpore, ki so ga sestavljali predstavniki različnih ustanov pod vodstvom Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Ta odbor je organiziral delo mobilnih timov strokovnjakov, ki so zagotavljali psihosocialno podporo na prizadetih območjih. Izvajali so se tudi individualni in skupinski razbremenilni pogovori, delavnice in usposa­bljanja. Za osebe z izrazitejšimi duševnimi težavami so bile na voljo storitve specialistov v centrih za duševno zdravje odraslih. Poleg strokovne psihosocialne podpore so bile na voljo tudi različne oblike praktične podpore. Čeprav bo okrevanje dolgotrajno, je pomembno, da ustrezna podpora ostane dostopna, da se prebivalstvo uspeš­no spopade s posledicami ujme.

     

Biografije avtorja

Matej Vinko, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana

 

     

Maruša Bertoncelj, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Ljubljana

 

           

Jerneja Lorber, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Ravne na Koroškem

 

           

Neda Hudopisk, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Ravne na Koroškem

 

           

Domen Kralj, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Celje

 

     

Nuša Konec Juričič, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Celje

 

     

Judita Mušič, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Kranj

 

     

Marjeta Ferlan Istinič, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana

 

     

Branko Bregar, Ministrstvo za zdravje, Ljubljana

 

     

Mojca Zvezdana Dernovšek, Ministrstvo za zdravje, Ljubljana

 

     

Literatura

Badovinac, V., 2007. Pomen psihološke pomoči ob naravnih nesrečah. Ujma, 21, 246–255.

Batagelj, T., Lekić, K., 2023. Kaj lahko naredim, da mi bo lažje? (2. ponatis). Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/161916675.

Bezak, N., Panagos, P., Liakos, L., Mikoš, M., 2023. Brief communication: A first hydrological investigation of extreme August 2023 floods in Slovenia, Europe. Natural Hazards and Earth System Sciences, 23(12), 3885–3893. https://doi.org/10.5194/nhess-23-3885-2023.

Foudi, S., Osés‐Eraso, N., Galarraga, I., 2017. The effect of flooding on mental health: Lessons learned for building resilience. Water Resources Research, 53(7), 5831–5844. https://doi.org/10.1002/2017WR020435.

IFRC Reference Centre for Psychosocial Support, 2018. A Guide to Psychological First Aid for Red Cross and Red Crescent Societies. https://pscentre.org/wp-content/uploads/2019/05/PFA-Guide-low-res.pdf.

Inter-Agency Standing Committee, 2006. IASC guidelines on mental health and psychosocial support in emergency settings. Geneva, Switzerland: IASC 2006.

Lavrič, A., 2009. Psihosocialna oskrba po nesrečah. Ujma, 23, 217–222.

Lavrič, A., Štirn, M., 2016. Psihosocialna pomoč po nesrečah in drugih kriznih dogodkih: priročnik za vsakdanjo rabo. Uprava RS za zaščito in reševanje.

Mulchandani, R., Armstrong, B., Beck, C. R., Waite, T. D., Amlôt, R., Kovats, S., Leonardi, G., Rubin, G. J., Oliver, I., 2020. The English National Cohort Study of Flooding & Health: Psychological morbidity at three years of follow up. BMC Public Health, 20, 321. https://doi.org/10.1186/s12889-020-8424-3.

Portal GOV.SI, 2023. Prebivalcem, gospodarstvu in občinam več kot pol milijarde za odpravo posledic poplav. https://www.gov.si/novice/2023-10-05-prebivalcem-gospodarstvu-in-obcinam-vec-kot-pol-milijarde-za-odpravo-posledic-poplav/, 13. 3. 2024.

Stanke, C., Murray, V., Amlôt, R., Nurse, J., Williams, R., 2012. The effects of flooding on mental health: Outcomes and recommendations from a review of the literature. PLoS Currents, 4. https://doi.org/10.1371/4f9f1fa9c3cae.

Zavod RS za šolstvo, 2024. Varno in spodbudno učno okolje. https://www.zrss.si/stiki-s-prakso/aktualno/varno-spodbudno-ucno-okolje/, 10. 5. 2024.

Prenosi

Objavljeno

2025-01-24

Številka

Rubrike

Naravne in druge nesreče v Sloveniji - poplave in plazovi leta 2023