PRISTOPI ZA BOLJŠE PREPOZNAVANJE CIANOBAKTERIJ KOT GROŽNJE ZA ZDRAVJE LJUDI IN OKOLJA
Povzetek
Povečana obremenjenost površinskih voda je eden izmed resnih globalnih okoljskih problemov. Še posebej zaskrbljujoči so vodni viri, namenjeni pripravi pitnih voda, rekreacijske ali namakalne vode, pa tudi bogata gojitvena območja rib. Povečana obremenitev s hranilnimi dušikovimi in fosforjevimi spojinami, ki povzroča evtrofikacijo, v kombinaciji z drugimi okoljskimi dejavniki pogosto vodi do masovnega razrasta fitoplanktona. »Cvetenje« (intenzivna rast) cianobakterij predstavlja motnjo in pretnjo za okolje, njihovi aktivni metabolni produkti cianotoksini pa grožnjo za zdravje organizmov, tudi ljudi. Zastrupitev s cianotoksini v Braziliji leta 1996 je bila pomembna za razvoj regulatornih pristopov rednega zasledovanja cvetenj v svetu, pozneje še novih preventivnih metod. Tudi veliko slovenskih površinskih vodnih teles je obremenjenih z organskimi in anorganskimi snovmi, zato v njih prihaja do rednih ali občasnih, toksičnih ali netoksičnih, cianobakterijskih cvetenj. Na področju preventivnih dejavnosti obstajajo različne možnosti – zaznavanja grožnje cianotoksinov na eni strani in ozaveščanja ljudi o nevarnosti pojava na drugi. Pomembno je, da jih pravilno in pravočasno uvedemo ter s tem okrepimo širše zavedanje glede razsežnosti in moči naravnih organizmov ter družbeno odgovorno sprejmemo tudi skrb za vodne vire.
Literatura
Agencija Republike Slovenija za okolje, ARSO, 2018. Kakovost kopalnih voda v Sloveniji, Poročilo za leto 2017; ARSO, Ljubljana, 23.
Azevedo, S. M. F. O., Carmichael, W. W., Jochimsen, E. M., Rinehart, K. L., Lau, S., Shaw, G. R. in Eaglesham, G. K., 2002. Human Intoxication by Microcystins During Renal Dialysis Treatment in Caruaru – Brazil. Toxicology, 181–182(0), 441–446.
Bittencourt-Oliveira, M.C., Piccin-Santos, V., Moura, A. N., Aragão-Tavares, N. K. C., Cordeiro-Araújo, M. K., 2014. Anais da Academia Brasileira de Ciências, 86(1), 297–309.
Bubik, A., Sedmak, B., Novinec, M., Lenarcic, B., Lah, T. T., 2008. Cytotoxic and Peptidase Inhibitory Activities of Selected Non-hepatotoxic Cyclic Peptides from Cyanobacteria. Biological Chemistry, 389(10), 1339–1346.
Bubik, A., 2012. Ekološki, biološki in biokemični učinki nekaterih pogostih ne-hepatotoksičnih cikličnih cianopeptidov (n-hCCP), doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, 145.
BRASIL, 2011. Regulation MS Nº 2914, Guidelines for drinking Water Quality, Official Law Report’s, 12. december 2011.
Carmichael, W. W., Azevedo, S. M., An, J. S., Molica, R. J., Jochimsen, E. M., Lau, S., Rinehart, K. L., Shaw, G. R., Eaglesham, G. K., 2001. Human Fatalities from Cyanobacteria: Chemical and Biological Evidence for Cyanotoxins. Environmental Health Perspectives, 109(7), 663–668.
Codd, G. A., Azevedo, S. M. F. O., Bagchi, S. N., Burch, M. D., Carmichael, W. W., Harding, W. R., Kaya. K., Utkilen, H. C., 2005. CYANONET, a Global Network for Cyanobacterial Bloom and Toxin Risk Management: Initial Situation Assessment and Recommendations. UNESCO IHP-VI.
Elersek, T., Milavec, S., Korošec, M., Brezovsek, P., Negreira, N., Zonja, B., de Alda, M. L., Barceló, D., Heath, E., Ščančar, J., Filipič, M., 2016. Toxicity of the mixture of selected antineoplastic drugs against aquatic primary producers. Environmental Science and Pollution Research, 23(15), 14780–14790.
Eleršek, T., Plazar, J., Filipič, M., 2013. A method for the assessment of DNA damage in individual, one day old, zebrafish embryo (Danio rerio), without prior cell isolation. Toxicology in Vitro, 27(8), 2156–2159.
Elersek, T., Ženko, M., Filipič, M., 2018. Ecotoxicity of disinfectant benzalkonium chloride and its mixture with antineoplastic drug 5-fluorouracil towards alga Pseudokirchneriella subcapitata. PeerJ, (6), 1–14.
Filipič, M., Žegura, B., Sedmak, B., Horvat - Žnidaršic, I., Milutinovič, A., Šuput, D., 2007. Subchronic Exposure of Rats to Sublethal Dose of Microcystin-YR Induces DNA Damage in Multiple Organs. Radiology and Oncology, 41(1), 15–22.
Leese, F., Bouchez, A., Abarenkov, K., Altermatt, F., Borja, Á., Bruce, K., Ekrem, T., Čiampor, F., Čiamporová-Zaťovičová, Z., Costa, F. O., Duarte, S., Elbrecht, V., Fontaneto, D., Franc, A., Geiger, M. F., Hering, D., Kahlert, M., Kalamujić Stroil, B., Kelly, M., … Weigand, A. M. (2018). Why We Need Sustainable Networks Bridging Countries, Disciplines, Cultures and Generations for Aquatic Biomonitoring 2.0: A Perspective Derived From the DNAqua-Net COST Action. Advances in Ecological Research, 58, 63–99. https://doi.org/10.1016/bs.aecr.2018.01.001.
Mantzouki, E., Lürling, M., Fastner, J., de Senerpont Domis, L., Wilk-Woźniak, E., Koreivienė, J., Seelen, L., Teurlincx, S., Verstijnen, Y., Krztoń, W., Walusiak, E., Karosienė, J., Kasperoviienė, J., Savadova, K., Vitonytė, I., Cillero-Castro, C., Budzynska, A., Goldyn, R., Kozak, A., … Ibelings, B. W., 2018. Temperature effects explain continental scale distribution of cyanobacterial toxins. Toxins, 10(4). https://doi.org/10.3390/toxins10040156.
Namikoshi, M., Rinehart, K. L., 1996. Bioactive Compounds Produced by Cyanobacteria. Journal of Industrial Microbiology and Biotechnology, 17(5), 373–384.
Palíková, M., Krejcí, R., Hilscherová, K., Babica, P., Navrátil, S., Kopp, R., Bláha L., 2007. Effect of Different Cyanobacterial Biomasses and Their Fractions with Variable Microcystin Content on Embryonal Development of Carp (Cyprinus carpio L.). Aquatic Toxicology, 81(3), 312–318.
Sedmak, B., Kosi, G., 1997. Microcystins in Slovene Freshwaters (Central Europe) - First Report. Natural Toxins, 5(2), 64–73.
Sedmak, B., 2006. Toksicne cianobakterije: prebivalstvo proti vodi – medsebojna Pretnja = Toxic Cyanobacteria: Population Against Water – a Mutual Threat. UJMA, 137–143.
Svetovna zdravstvena organizacija, 2017. Guidelines for drinking-water quality, 4th edition, incorporating the 1st addendum, WHO Publishing, Geneva.
Šuput, D., Milutinović, A., Serša, I., Sedmak, B. 2002. Chronic Exposure to Cyanobacterial Lyophilisate Reveals Stronger Effects Than Exposure to Purified Micricystins - a MRI Study. Radiology and Oncology, 36(2), 165–167.
Vasselon, V., Domaizon, I., Rimet, F., Kahlert, M., Bouchez, A., 2017. Application of high- throughput sequencing (HTS) metabarcoding to diatom biomonitoring: do DNA ex- traction methods matter? Freshwater Science 36, 162–177.
Žegura, B., 2016. An Overview of the Mechanisms of Microcystin-LR Genotoxicity and Potential Carcinogenicity, Mini Reviews in Medicinal Chemistry, 16(0), 1–21.
https://youtu.be/VIKk9LVRqho, 19. 4. 2021.
https://youtu.be/YWHTAwmqmOU, 19. 4. 2021
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Članki so na voljo javnosti pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna (CC BY-NC-ND 4.0).
