VPLIV SPREMEMBE RABE TAL NA POPLAVNO NEVARNOST IN OSKRBO Z VODO

Avtorji

  • Gašper Rak Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana
  • Mateja Škerjanec Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana
  • Branka Bračič Železnik JP Voka Snaga, d. o. o., Ljubljana
  • Daniel Kozelj Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana

Povzetek

V članku bo prikazan vpliv spremembe rabe zemljišč zaradi naravnih ali antropogenih dejavnikov na površinski odtok in stanje podzemnih voda, s tem pa na poplavno nevarnost, ter vpliv na znižanje podzemne vode ob vodnjakih in s tem na (ne)varno delovanje vodooskrbnega sistema. Vplivi spreminjanja rabe zemljišč in gozdne zarasti na vodozbirnem območju na poplavno nevarnost ob reki Iški in vodarni Brest ter povezave med površinskimi in podzemnimi vodami ob visokih vodah in v sušnem obdobju, od katerih je odvisno delovanje vodarne, ki oskrbuje Ig in Ljubljano z vodo, so bili analizirani s povezovanjem hidrološkega, hidravličnega in hidrogeološkega modeliranja. Obravnavali smo 27 scenarijev, ki poleg sprememb rabe zemljišč vključujejo tudi različne padavinske dogodke, vplive podnebnih sprememb ter naravnih nevarnosti (žled, lubadar) in človekove posege v gozd (pogozdovanje). Prikazani so spremembe poplavne nevarnosti za poselitev na Iškem vršaju in neugodni vplivi na oskrbo z vodo iz vodarne Brest. Posledice naravnih ali antropogenih sprememb rabe tal je z omilitvenimi ukrepi mogoče vsaj delno omejiti, opozoriti pa velja, da na območjih s pravnim režimom veljajo omejitve, prepovedi in zapovedi, ki vplivajo tudi na sanacijske ukrepe. Zato je treba slediti poti vode in v posameznih procesih ovrednotiti vir in stopnjo nevarnosti pri običajnih razmerah in ob izrednih dogodkih.

Literatura

ARSO, 2016. Povprečna letna višina merjenih padavin (1981–2010). https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/image/sl/by_variable/precipitation/mean-annual-measured-precipitation_81-10.png. (10. 10. 2017).

ARSO, 2018. Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/OPS21_Porocilo.pdf. (12. 3. 2019).

EEA, 2010. Strategija EU za Podonavje. https://ec.europa.eu/regional_policy/sl/information/publications/factsheets/2017/factsheet-eu-strategy-for-the-danube-region. (December 2018).

Golob, A., Polajnar, J., 2015. Visoke vode v Sloveniji leta 2014. Ujma 29, 62–65.

HEC, Hydrologic Engineering Center, US Army Corps of Engineers; 2018. HEC-RAS, River Analysis System, 2D Modeling User´s Manual, Version 5.0. Davis, CA: 171 str.

JP VOKA SNAGA, 2014. Ilustracije vodarn Kleče in Brest. Ljubljana, JP VOKA. https://www.vokasnaga.si/aktualno/ilustracije-vodarn-klece-brest.

Lapanje, A., Meglič, P., Mali, N., Jež, J., Novak, M., Jamšek Rupnik, P., Atanackov, J., Celarc, B., 2014. Izdelava metodologije in pilotnega vnosa hidrogeološke karte M 1: 25.000. Zvezek 4, Tolmač hidrogeološke karte pilotnega območja Iškega vršaja. Ljubljana, Geološki zavod Slovenije, 49 str.

Mayer, R., Blanzano, K., Mayer, V., Schrömmer, G., Gerhard, E., 2019. CAMARO-D: Sodelovanje pri uvajanju naprednih praks gospodarjenja s prostorom z vidika vplivov na odtočne razmere v povodju Donave (Cooperating towards Advanced Management routines for land use impacts on the water regime in the Danube River Basin). Irdning-Donnersbachtal, HBLFA Raumberg-Gumpenstein.

MKGP, 2018. Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. http://rkg.gov.si/GERK/. (Oktober 2018).

Moderc, M., Pogačnik, N., Udovč, M., Petan, S., 2015. Operativni hidrodinamični model Ljubljanskega barja. Ujma 29, 378–382.

Rak, G., Grobljar, S., Steinman, F., 2018. Modeliranje poplavljanja urbanih površin, Acta hydrotechnica 31 (54), 21‒33.

Rak, G., Steinman, F., 2018. Povezanost vzrokov in posledic poplav. Ujma 32, 172–181.

Prenosi

Objavljeno

2024-01-19

Številka

Rubrike

Nevarnosti in ogroženost