TVEGANJE ZA POSAMEZNIKA NA SISTEMU PRENOSNIH CEVOVODOV ZA ZEMELJSKI PLIN

Povzetek

Plinovodna infrastruktura predstavlja ob poškodbi ali puščanju tudi morebitno nevarnost za okolico. Kljub zelo majhni verjetnosti, da bi do takega dogodka lahko prišlo, je naloga operaterja, da obvladuje vse mogoče nevarnosti, ki se še lahko zgodijo ob izrednem dogodku loma ali poškodbe plinovodne cevi. Zato je treba zagotoviti, da je tveganje, ki ga predstavlja takšen cevovod na poseljenih območjih, dovolj nizko oziroma v mejah, ki so določene skladno z zakonodajo ali s posebnimi zahtevami upravljavca cevovoda. Oceno tveganja je mogoče dobiti s pomočjo ustreznih analitičnih modelov, ki na podlagi fizikalnih relacij, statističnih baz podatkov, mehanističnih in probabilističnih pristopov ter numeričnih simulacij omogočajo kvantitativno vrednotenje posledic dogodkov na plinovodih in njihovo predvideno pogostost. Pri tem je pomemben nenehen razvoj novih pristopov in metodologij ocenjevanja tveganja, ki temeljijo na lokalnih značilnostih cevovodov in lokalnih izkušnjah ter predstavljajo nenehno nadgrajevanje obstoječega modela. Skladno z boljšo vključenostjo modela v lokalne razmere se veča tudi zanesljivost ocene tveganja. Na podlagi rezultatov takšnih analiz je mogoče presoditi, ali je tveganje na izbranem odseku plinovodne trase znotraj predpisanih dopustnih vrednosti ali ne. Treba je ugotoviti tudi vzroke povišanega tveganja in predvideti ter uvesti dodatne zaščitne ukrepe, pri katerih stopnja tveganja na izbranem odseku cevovoda ne presega več dovoljenih vrednosti. Vrste zaščitnih ukrepov za zmanjševanje tveganja so splošno znane in se široko uporabljajo glede na mogoči vzrok poškodbe cevovoda.