TVEGANJE ZA POSAMEZNIKA NA SISTEMU PRENOSNIH CEVOVODOV ZA ZEMELJSKI PLIN

Avtorji

  • Tom Bajcar Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana
  • Franc Cimerman Plinovodi, d. o. o., Ljubljana
  • Brane Širok Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana

Povzetek

Plinovodna infrastruktura predstavlja ob poškodbi ali puščanju tudi morebitno nevarnost za okolico. Kljub zelo majhni verjetnosti, da bi do takega dogodka lahko prišlo, je naloga operaterja, da obvladuje vse mogoče nevarnosti, ki se še lahko zgodijo ob izrednem dogodku loma ali poškodbe plinovodne cevi. Zato je treba zagotoviti, da je tveganje, ki ga predstavlja takšen cevovod na poseljenih območjih, dovolj nizko oziroma v mejah, ki so določene skladno z zakonodajo ali s posebnimi zahtevami upravljavca cevovoda. Oceno tveganja je mogoče dobiti s pomočjo ustreznih analitičnih modelov, ki na podlagi fizikalnih relacij, statističnih baz podatkov, mehanističnih in probabilističnih pristopov ter numeričnih simulacij omogočajo kvantitativno vrednotenje posledic dogodkov na plinovodih in njihovo predvideno pogostost. Pri tem je pomemben nenehen razvoj novih pristopov in metodologij ocenjevanja tveganja, ki temeljijo na lokalnih značilnostih cevovodov in lokalnih izkušnjah ter predstavljajo nenehno nadgrajevanje obstoječega modela. Skladno z boljšo vključenostjo modela v lokalne razmere se veča tudi zanesljivost ocene tveganja. Na podlagi rezultatov takšnih analiz je mogoče presoditi, ali je tveganje na izbranem odseku plinovodne trase znotraj predpisanih dopustnih vrednosti ali ne. Treba je ugotoviti tudi vzroke povišanega tveganja in predvideti ter uvesti dodatne zaščitne ukrepe, pri katerih stopnja tveganja na izbranem odseku cevovoda ne presega več dovoljenih vrednosti. Vrste zaščitnih ukrepov za zmanjševanje tveganja so splošno znane in se široko uporabljajo glede na mogoči vzrok poškodbe cevovoda.

Literatura

ASME, 2004. Gas Transmission and Distribution Piping Systems, ASME B31.8:2004.

Bajcar, T., Cimerman, F., Širok, B., Eberlinc, M., 2010. Probabilistic assessment of frequency of hazardous events on natural gas pipelines due to landslides. Oil, gas (Hambg.), 36, 89–93.

Bajcar, T., Širok, B., Cimerman, F., Eberlinc, M., 2008. Quantification of impact of line markers on risk on transmission pipelines with natural gas. Journal of Loss Prevention in the Process Industries 21, 613–619.

Corder, I., 1995. The application of risk techniques to the design and operation of pipelines. Inst Mech Eng Conf Trans. 4, 113–126.

CPR 18E Purple Book, Guideline for Quantitative Risk Assessment, Committee for the Prevention of Disasters, The Netherlands, 1999.

CSChE, 2004. Risk Assessment – Recommended Practices for Municipalities and Industry. Canadian Society for Chemical Engineering, Ottawa.

EGIG, 2011. Gas Pipeline Incidents 8th Report 1970– 2010.

Hüwener, T., Watzka, H., Linke, G., Kutsch, F., Ahlers, M., Steiner, M., 2007. Inline Inspection from an Operator’s Point of View. 3R International Special edition, No. 2.

Jager, E., Kuik, R., Stallenberg, G., Zantig, J. A., 2003. Qualitative Risk Assessment of the Gastransport Services Pipeline System Network Based on GIS Data, Gasunie Research.

Jo, Y.-D., Ahn, B. J., 2005. A method of quantitative risk assessment for transmission pipeline carrying natural gas. Journal of Hazardous Materials A123, 1–12.

Mather, J., Blackmore, C., Petrie, A., Treves, C., 2001. An assessment of measures in use for gas pipelines to mitigate against damage caused by third party activity. Contract Research Report 372/2001, Health and Safety Executive.

Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov, Uradni list RS, št. 12/2010.

Prenosi

Objavljeno

2024-01-19

Številka

Rubrike

Nevarnosti in ogroženost