MEDNARODNI STANDARDI ZA PROTIMINSKO DELOVANJE

Povzetek

Z globalno širitvijo protiminskega delovanja se je vedno bolj kazala potreba po usklajenih aktivnostih in normiranih postopkih. Leta 1997 je OZN izdala prve t. i. Standarde za humanitarno razminiranje, ki pa so imeli status delovnega gradiva. Šele leta 2000 so stopili v veljavo novi, dopolnjeni in preimenovani standardi (Mednarodni standardi za protiminsko delovanje – IMAS). Od takrat se IMAS redno dopolnjujejo, za kar skrbijo posebna telesa znotraj OZN in Mednarodni center za humanitarno razminiranje iz Ženeve. IMAS danes vse bolj prevzemajo forme, ki jih predpisuje Mednarodna organizacija za standardizacijo ISO. IMAS se uporabljajo kot splošni veljavni standardi v okviru protiminskega delovanja, iz katerih izhajajo ožji nacionalni standardi, ki določajo protiminsko delovanje za določeno državo in še ožji standardni operativni postopki, ki opredeljujejo konkretne delovne postopke organizacij v okviru protiminskega delovanja. IMAS imajo status zavezujočih dokumentov, vendar dopuščajo tudi drugačno ravnanje, če to zahtevajo lokalne značilnosti. Pri tem je treba vedno upoštevati načelo varnosti pri delu. IMAS so razdeljeni na 14 vsebinskih sklopov, v katerih je lahko eden ali več standardov. So zelo uporabno orodje, ki je unificiralo izvajanje protiminskega delovanja v svetu. IMAS lahko očitamo visoke stroške implementacije na terenu in vsebinskega nadgrajevanja, vsebinsko neusklajenost nekaterih vsebin in delni birokratski pristop. V prihodnje bodo morali vsebovati tudi vsebine, ki bodo definirale in opredeljevale produktivnost v okviru protiminskega delovanja, delovanje proti improviziranim ubojnim sredstvom ter delovanje ob prisotnosti neeksplozivnih nevarnosti, s katerimi se občasno srečujejo izvajalci protiminskega delovanja.