TOKSIČNE CIANOBAKTERIJE: PREBIVALSTVO PROTI VODI – MEDSEBOJNA PRETNJA

Avtorji

  • Bojan Sedmak Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana

Povzetek

Toksični rodovi cianobakterij, ki so sposobni tvoriti obsežna cvetenja, in cianotoksini so navzoči v večini površinskih voda Republike Slovenije. Takšna vodna telesa predstavljajo grožnjo za zdravje ljudi in okolja, saj učinkujejo toksično na različne živalske in rastlinske vrste. V članku so opisana ogrožena območja v Sloveniji, in cianotoksini, ki jih lahko na takšnih mestih pričakujemo. Poseben poudarek je na nepravilnem upravljanju s površinskimi vodnimi telesi, ki vodi v vse večjo evtrofikacijo voda. Zakonodaja ES namenja posebno skrb toksičnim cvetenjem, saj povzročajo velike ekonomske izgube za narodno gospodarstvo. Vode, v katerih se prekomerno namnožijo cianobakterije, so neuporabne celo v industrijske namene. Prepoznavanje tega, sicer naravnega pojava, je tako za civilno prebivalstvo kakor tudi za pripadnike oboroženih sil izredno pomembno. Vodni viri z visoko vsebnostjo toksičnih cianobakterij ne predstavljajo samo tveganja za javno zdravje in okoljsko grožnjo, temveč se lahko uporabijo tudi kot biološko orožje.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Bricelj, M., Sedmak, B., 2001. Transport of biologically active substances through gravel strata. V: Seiler, K-P (ur.), Wohnlich, S (ur.). New approaches characterizing groundwater flow: Proceedings of the XXXI International Association of hydrogeologists Congress, Munich, Germany, BalkemA, 25–29.

Chorus, I., Bartram, J., 1999. Toxic cyanobacteria in water: A guide to their public health consequences, monitoring and management. World Health Organization, E&FN Spon, Routledge, London, pp. 416.

Codd, G., A., Bell, S., G., Brooks, W., P., 1989. Cyanobacterial toxins in water. Water Sci. Technol. 21: 1–13.

Codd, G., A., Azevedo, S., M., F., O., in sod., 2005. CYANONET A global network for cyanobacterial bloom and toxin risk management. Initial situation assessment and recommendations. IHP-VI, Technical documents in hydrology, No. 76, UNESCO, Paris, pp. 138.

Francis, G., 1878. Poisonous Australian lake. Nature 18: 11–12.

Jochimsen, E., M., Carmichael, W., W. in sod., 1998. Liver failure and death after exposure to microcystins at a hemodialysis center in Brazil. New England J. Med. 338: 873–878.

Kolar, B., Štajnbaher, D., Babič, M., Sedmak, B., Kosi, G., Povž, M., 1995. Pojavljanje strupenih cianobakterij in poginjanje rib v ponikovalnikih v Hotinji vasi. Maribor: ZZV.

Sedmak, B., Kosi, G., 1991. Alge i njihovi toksini u našim vodama. (Povodom masovne pojave modrozelenih algi Aphanizomenon flos-aquae u Bledskom jezeru). Vodoprivreda 23: 265–272 (English abstract).

Sedmak, B., Kosi, G., Kolar, B. 1994. Cyanobacteria and their relevance. Period. Biol. 96: 428–430.

Sedmak, B., Kosi, G., 1997a. Cvetenje cianobakterij v ribnikih Republike Slovenije in njihova toksičnost. Ichthyos 14: 9–21 (English abstract).

Sedmak, B., Kosi, G., 1997b. Microcystins in Slovene freshwaters (Central Europe) – First report. Nat. Toxins 5: 64–73.

Sedmak, B., Kosi, G., 2002. Harmful cyanobacterial blooms in Slovenia – Bloom types and microcystin producers. Acta Biol. Slovenica 45: 17–30.

Teixera, M., G., L., C., Costa, M., N., C., Carvalho, V., L., P., Hage, E., 1993. Gastroenteritis epidemic in the area of the Itaparica Dam, Bahia, Brazil. Bull. Pan. Am. Health Org. 27: 244:253.

Turner, P., C., Gammie, A., J., Hollinrake, K., Codd, G., A., 1990. Pneumonia associated with cyanobacteria. Brit. Med. J. 300: 1440–1441.

Vrhovšek, D., Kosi, G., Jošt, K., Bukanovski, A., 1981. Limnološka istraživanja na akumulacijama u okolini Celje (Šmartinsko jezero i Slivniško jezero). Ekologija, (Acta biologica Iugoslavica) 16: 141–165.

WHO, 2003. Guidelines for safe recreational water environments. Volume 1: Coastal and fresh waters, World Health Organization, Geneva, pp. 219.

Prenosi

Objavljeno

2024-01-19

Številka

Rubrike

Nevarnosti in ogroženost