NEKATERI VEČJI SKALNI PODORI V ALPAH
Povzetek
V članku so predstavljeni nekateri večji podori v Alpah. Kot prvi podor Flims v Švici, ki je z okrog 9 km3 sproženega gradiva največji znani podor v Alpah. Prazgodovinski in zgodovinski podori na Dobraču na avstrijskem Koroškem so z 1 km3 sproženega gradiva največji znani podori v vzhodnih Alpah. Predstavljena sta tudi največji prazgodovinski in največji zgodovinski podor v Sloveniji. Največji znani prazgodovinski podor v Sloveniji je podor Kuntri, ki je nastal, ko se je z južnega pobočja Polovnika sprožilo do 200 milijonov m3 gradiva. Največji znani zgodovinski podor je na Velikem vrhu, kjer se je z grebena Košute sprožilo več deset milijonov m3 gradiva. Ob štirideseti obletnici tragičnih dogodkov v dolini Vaiont (Italija) predstavljamo še kamniti zdrs z gore Toc, ki se je 9. 10. 1963 sprožil v akumulacijsko jezero. Ob tem je nastal poplavni val, ki je uničil več naselij in terjal okrog 2000 življenj.
Literatura
Abele, G., 1972. Kinematik und Morphologie spät- und postglazialer Bergstürze in den Alpen. Zeitschrift für Geomorphologie. Supplementband, 14, 138–149.
Abele, G., 1974. Bergstürze in den Alpen, ihre Verbreitung, Morphologie und Folgeerscheinungen. Wissenschaftliche Alpenvereinshefte, 25.
Abele, G., 1994. Felsgletungen im Hochgebirge und ihr Gefahrenpotential. Geographische Rundschau, 46, 7–8, 414–420.
Badjura, R., 1953. Ljudska geografija – terensko izrazoslovje. Ljubljana, Državna založba Slovenije.
Bätzing, W., 1998. Med nastankom mest in odseljevanjem. V: 1. poročilo o Alpah. Maribor, CIPRA, 92–99.
Bavec, M., 2001. Kvartarni sedimenti Zgornjega Posočja. Doktorska disertacija. Ljubljana, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo.
Bavec, M., 2002. Kratki komentarji k postankom na ekskurziji Slovenskega geomorfološkega društva po Zgornjem Posočju, 13. 4. 2002 (neobjavljeno). Ljubljana, Geološki zavod Slovenije.
Brandt, A., 1981. Die Bergstürze an der Villacher Alpe (Dobratsch), Kärnten/Österreich – Untersuchungen zur Ursache und Mechanik der Bergstürze. Doktorska disertacija. Hamburg Universität Hamburg.
Buser, S., 1986. Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100.000, list Tolmin in Videm (Udine). Beograd, Zvezni geološki zavod.
Buser, S., Cajhen, J., 1977. Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000, list Celovec (Klagenfurt). Beograd, Zvezni geološki zavod.
Delo, 11. 10. 1963.
Easterbrook, D. J., 1999. Surface Processes and Landforms. New Jersey, Prentice Hall.
Erismann, T. H., Abele, G., 2001: Dynamics of Rockslides and Rockfalls. Berlin, Springer.
Gams, I., 1989. Terminologija premikanja zemeljskih gmot. Ujma, 3, 122–123.
Gams, I., 2001. Mangartski plaz v luči plazovne terminologije. Ujma, 14–15, 452–453.
Graaff, L. W. S., 2002. Geomorphological and geophysical observations in the impact area of historic rockfall avalanches: case study Breitenberg. V: Excursion Guide CERG Intensive Course. Amsterdam, Research Foundation for Alpine and Subalpine Environments, Dornbirn, Vorarlberger Naturschau, 103–107.
Grimšičar, A., 1988. Zemeljski plazovi v Sloveniji: I. zgodovina. Ujma, 2, 63–69.
Gruden, J., 1910. Zgodovina slovenskega naroda – I. zvezek. Celovec, Družba sv. Mohorja.
Heim, A., 1883. Der alte Bergsturz von Flims. Jahrbuch des Schweizer Alpenclubs, 18, 295–309.
Heim, A., 1932. Bergsturz und Menschenleben. Zürich, Fretz&Wasmuth.
Hicinger, P., 1845. Stari Teržič. Kmetijske in rokodelske novice, 3, 4, 19.
Kilburn, C. R. J., Petley, D. N., 2003. Forecasting giant, catastrophic slope collapse: lessons from Vajont, Northern Italy. Geomorphology, 54, 1–2, 21–32.
Koblar, A., 1895. Zemeljski potresi na Slovenskem. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 5, 2, 68–77.
Komac, B., Zorn, M., 2002. Plaz nad Kosečem – geografski pogled na ujmo. Ujma, 16, 52–60.
Krainer, K., 1998. Die Bergstürze des Dobratsch. V: Bergsturz Landschaft Schütt. Klagenfurt, Naturwissenschaftlicher Verein für Kärnten, 34–39.
Kuščer, D., Grad, K., Nosan, A., Ogorelec, B., 1974. Geološke raziskave soške doline med Bovcem in Kobaridom. Geologija, 17, 425–476.
Lapajne, J., 1987. Veliki potresi na Slovenskem – I. Ujma, 1, 55–57.
Marjanac, T., Marjanac, L., Poljak, M., Živčič, M., Bavec, M., 2001. Srpenica seismites – indicators of paleoseismicity in the Upper Soča valley, NW Slovenia. Geologija, 44, 2, 341–350.
Medmrežje, 2003. http://geology.wcedu.pima.edu/~wfreese/pics.html (citirano: 27. 3. 2003).
Melik, A., 1954. Slovenski alpski svet. Ljubljana, Slovenska matica.
Melik, A., 1961. Vitranc, Zelenci in Bovško – geomorfološke študije iz zahodnih Alp. Geografski zbornik, 6, 287–331.
Melik, A., 1962. Bovec in Bovško – regionalnogeografska študija. Geografski zbornik, 7, 307–388.
Müller, L., 1964. The Rock Slide in the Vajont Valley. Felsmechanik und Ingenieurgeologie, 2, 2–4, 148–212.
Neumann, W., 1987. Zu den Folgen des Erdbebens von 1348 – 1. Teil: im Gailtal bei Arnoldstein. Neues aus Alt-Villach, 24, 25–39.
Neumann, W., 1988. Zu den Folgen des Erdbebens von 1348 – 2. Teil: im Gailtal bei Arnoldstein. Neues aus Alt-Villach, 25, 9–68.
Orožen Adamič, M., 1990. Podor v Trenti. Ujma, 4, 38.
Orožen Adamič, M., Hrvatin, M., 2001. Geografske značilnosti potresov v Posočju. Ujma, 14–15, 358– 363.
Paolini, M., Vacis, G., 2000. Der Fliegende See. Reinbek bei Hamburg, Rowohlt.
Pavšek, M., 1994. Skalni podor v Trenti. Ujma, 8, 24–29.
Pavšek, M., 1996. Skalni podor na Velikem Mangartu. Ujma, 10, 67–69.
Poschinger, A. v., 2002. Excursion to the Flims rockslide area. V: Excursion Guide CERG Intensive Course. Amsterdam, Research Foundation for Alpine and Subalpine Environments, Dornbirn, Vorarlberger Naturschau, 108–110.
Poschinger, A. v., Haas, U., 1997. Der Flimser Bergturz, doch ein warmzeitliches Ereignis? Bulletin Angewanter Geologie, 2, 1, 35–46.
Ribičič, M., Vidrih, R., 1998. Plazovi in podori kot posledica potresov. Ujma, 12, 95–105.
Santonino, P., 1991. Popotni dnevniki. Celovec, Mohorjeva založba, 54.
Seidl, F., 1895. Potresi na Kranjskem in Primorskem. Ljubljanski zvon, 15, 9, 545–552.
Skaberne, D., 2001: Prispevek k slovenskemu izrazoslovju za pobočna premikanja. Ujma, 14–15, 454–458.
Vidrih, R., Ribičič, M., 1999. Posledice potresa v naravi. Ujma, 13, 107–116.
Winkler, A., 1926. Zur Eiszeitgeschichte des Isonzo tals. Zeitschrift für Gletscherkunde, 15, 1–133.
Zorn, M., 2002a. Rockfalls in Slovene Alps. Geografski zbornik, 42, 123–160.
Zorn, M., 2002b. Podori na Dobraču. Geografski vestnik, 74, 2, 9–20.
Zorn, M., Komac, B., 2002. Pobočni procesi in drobirski tok v Logu pod Mangartom. Geografski vestnik, 74, 1, 9–23.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Članki so na voljo javnosti pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna (CC BY-NC-ND 4.0).
