POŽARA V MONTBLANŠKEM IN TURSKEM PREDORU

Povzetek

Ko govorimo o varnosti v predorih, nehote pomislimo na požar v montblanškem predoru, na ogenj v turskem predoru in seveda na grozljivo katastrofo v kaprunskem predoru Kitzsteinhorn. Če prebiramo senzacionalistične naslove v časopisih, npr. Vsak drugi predor v Avstriji je nevaren, ki so se pojavljali pred božičem leta 2000, potem lahko razumemo, da se ljudje, ki ne poznajo problematike, vozijo skozi predore z zelo neprijetnim občutkom. Zato se poraja vprašanje, ali je cestni predor nevarnejši kot odprta cesta. Odgovor je pomirjujoč. Obstaja kar nekaj raziskav o varnosti v predorih in vse so prišle do enakega rezultata: možnost, da se zgodi nesreča, je na odprti cesti bistveno večja kot v predoru (Haack, 2000). To je na prvi pogled presenetljivo, vendar je treba upoštevati, da v predoru ni ogrožujočih vremenskih vplivov, kot so močan stranski veter, dež, megla, sneženje in poledica. Poleg tega velja v predoru omejitev hitrosti, in sicer 80 km/h, če promet poteka dvosmerno, in 100 km/h, če promet poteka enosmerno. Poleg tega je pri dvosmernem prometu prepovedano prehitevanje. Sicer pa večina voznikov v predoru načeloma vozi nekoliko previdneje kot na odprti cesti. Niti na odprti cesti niti v predorih ni mogoče v celoti preprečiti nesreč. Pri vsem, kar človek ustvari, obstaja določeno tveganje, pa naj gre za vozilo, letalo, most ali predor. Na srečo se večina nesreč, tudi požarov v predorih, konča brez smrtnih žrtev in brez večje materialne škode. Do katastrofalnih požarov pride le redko in še to največkrat zaradi spleta nesrečnih okoliščin.