NEUREJENA ODLAGALIŠČA ODPADKOV V MESTNI OBČINI VELENJE IN OGROŽENOST VODNIH VIROV

Povzetek

Razmere na področju ravnanja z odpadki v mestni občini Velenje so v primerjavi s povprečnimi slovenskimi dobro urejene, saj potekajo tovrstne dejavnosti že skoraj desetletje intenzivno in sistemsko. Sprejeta je bila lokalna zakonodaja, uvedeno ločeno zbiranje odpadkov po sistemu BIOPAS, leta 1992 je bila zgrajena kompostarna za predelavo bioodpadkov, odlagališče komunalnih odpadkov pa je po presoji o odlagališčih, ki jo je izdelalo Ministrstvo za okolje in prostor, eno najbolje urejenih v Sloveniji, vendar mu obratovalno dovoljenje poteče konec leta 2005. Med večjimi okoljskimi problemi v mestni občini Velenje so neurejena odlagališča odpadkov kot bremena bližnje preteklosti. Prebivalstvo v manj urbaniziranih delih občine je na področju odlaganja odpadkov (predvsem gradbenih, kmetijskih in industrijskih) premalo osveščeno, medtem ko so ločeno zbiranje odpadkov ugodno sprejeli. Enkrat na leto poteka v občini (po krajevnih skupnostih) tudi zbiranje kosovnih in nevarnih odpadkov. Leta 1989 je bil izdelan kataster neurejenih odlagališč za takratno občino Velenje, ponovni popis po vzorčnih suburbanih območjih deset let kasneje pa je pokazal, da je potrebna obnova katastra in dokončna sanacija starih grehov. Razen enega se je število odlagališč povečalo v vseh vzorčnih območjih; 1 odlagališče/km² , slovensko povprečje znaša 2,9 odlagališča/km² . Nujnost ukrepanja potrjuje ugotovitev, da se je 31,7 % odlagališč ob zadnjem popisu nahajalo v neposredni bližini vodnih virov (57,7 % jih je bilo od vodotokov oddaljenih manj kot 3 m), sploh če upoštevamo, da je 29 % slovenskih vodotokov že v tretjem in četrtem kakovostnem razredu.