CONTRIBUTIONS TO THE FORMATION OF STANDARDS AND NORMS FOR MUNICIPAL CIVIL SERVANTS WORKING IN THE FIELD OF EMERGENCY MANAGEMENT

Authors

  • Julij Jeraj Mestna občina Ljubljana, Oddelek za zaščito in reševanje, Ljubljana

Abstract

In Slovenia, the centre of gravity of the organization and operation of the emergency management. One would expect that this would be reflected in the number of experts working in the emergency management domain in the municipalities: specifically, experts who prepare the municipality, its administration, the public enterprises and institutions, the public firefighting service, voluntary organizations, contracted companies and Civil Protection for operation during natural and other disasters; experts who manage disaster response and provide basic living conditions, organize damage assessment and, to a certain extent, manage recovery, mitigation and prevention. However, this is not the case. The number of employees at the local level has decreased from the assessed 170 before 1994 to 45 at present. The centre of gravity of the number of employees has shifted from the municipalities to the national level, where it has seen a considerable increase. As a contribution to the beginning of the planned improvement for the harmonization of the municipalities’ functions and the number of municipal civil servants working in the field of emergency management, we suggest that a framework norm be a number of employees according to the number of inhabitants in a municipality. We also suggest that the standard working task that they carry out be defined. The number of inhabitants has been recognized as an appropriate criterion; it has been established that one civil servant is required per 10,000-18,000 inhabitants. Based on this criterion, 54 municipalities with more than 10,000 inhabitants would require a total of 85 employees for emergency management, with an additional 36 employees to work in joint communal administrations for the remaining municipalities.

References

Brezovnik, B., 2020. Pristojnosti in naloge slovenskih občin (s pregledom splošnih in posamičnih aktov ter aktov poslovanja občine): trinajsta spremenjena in dopolnjena izdaja. Inštitut za lokalno samoupravo Maribor. http://www.lex-localis.info/files/777fa730-d03b490c-9aaf-375b182b8881/637193665180000000_Pristojnosti%20in%20naloge%20slovenskih%20obcin%20-%20dvanajsta%20.spremenjena%20in%20dopolnjena%20izdaja_ZELENA_PRVA.jpg, 17. 6. 2020.

Jeraj, J., 2014. O vprašanjih, trditvah in idejah, ki se v medijih in komentarjih pojavljajo po nesrečah. Slovenija v ledenih okovih 2014 – odzivi in izzivi, Fakulteta za družbene vede, Katedra za obramboslovje in Obramboslovni raziskovalni center, 105−116.

Lex Localis, n. l. Negospodarske dejavnosti − pristojnosti slovenskih občin z osnutki aktov in primeri iz prakse. http://www.lex-localis.info/TabView/VsebinaTabs.aspx?SectionID=56cd34bc-9938-4afe-9653-d3d5e9a3e2df, 17. 6. 2021.

Malešič, M., Jeraj, J., 2018. Procesi profesionalizacije na področju zaščite, reševanja in pomoči v Sloveniji. Varstvoslovje 2018/3, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, 331−357.

Ministrstvo za javno upravo, n. l. Občine v številkah. https://www.gov.si/teme/obcine-v-stevilkah/.

Ministrstvo za obrambo, 2019. Letno poročilo Ministrstva za obrambo za leto 2018. Številka 0100-131/2018-72 z dne 18. 6. 2019.

Občine z več kot 10.000 prebivalci, 2019. Telefonski intervju avtorja s predstavniki občinske uprave.

Oblikovanje celovitega modela vodenja odziva na nesreče za vse ravni vodenja na področju zaščite, reševanja in pomoči v Republiki Sloveniji: (raziskovalno poročilo za 4. fazo), 2017. Fakulteta za družbene vede.

Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015 (ReNPVNDN), 2009. Uradni list RS, št. 57/09.

Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2016 do 2022 (ReNPVNDN16–22), 2016. Uradni list RS, št. 75/16.

Skupnost občin Slovenije, Komisija za zaščito in reševanje, 2018. Komunikacija avtorja s člani po e-pošti.

Slokar, M., 2021. Intervju z avtorjem, 30. 6. 2021.

Statistični urad RS. Podatkovna baza SI-STAT. http://pxweb.stat.si.

Strokovni portal Javni sektor, 2021. Število delovnih dni po mesecih v letu 2021 (40-urni delovni teden). https://www.seja.si/14/7/delovnidnevi/, 19. 6. 2021.

Svete, U., Juvan, J., Jeraj, J., Tomazin, M., Krnc, M., Banovec, P., Klarič, M., Malešič, M., Šlebir, M., Kus, R., Bucik, V., Polič, M., Vavpetič, B., Prezelj, I., Barut, D., Fajfar, D., Sojer, B., Fink, A., 2019. Oblikovanje celovitega modela vodenja odziva na nesreče za vse ravni vodenja na področju zaščite, reševanja in pomoči v Republiki Sloveniji. 2019. Oblikovanje celovitega modela vodenja odziva na nesreče za vse ravni vodenja na področju zaščite, reševanja in pomoči v Republiki Sloveniji »ICS URSZR«. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.

Tavčar, B., Švab Tavčar, A., 2012. Zagotavljanje kakovosti klica v sili na številko 112. Ujma 26, 138–143.

Torkar, D., 2016. Migrantski val v Sloveniji – vloga sistema zaščite in reševanja. Ujma 30, 114–123.

Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR), 1998. Radijski imenik sistema zvez ZARE. Uprava RS za zaščito in reševanje.

Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR), 2017. Letno poročilo Uprave RS za zaščito in reševanje za leto 2016. Ljubljana: Uprava RS za zaščito in reševanje. http://www.sos112.si/db/priloga/p26004.pdf.

Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR), 2018. Letno poročilo Uprave RS za zaščito in reševanje za leto 2017. Ljubljana: Uprava RS za zaščito in reševanje. http://www.sos112.si/db/priloga/p27764.pdf.

Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR), 2020. Zakonodaja Uprave za zaščito in reševanje. https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-vsestavi/uprava-za-zascito-in-resevanje/zakonodaja/, 19. 6. 2021.

Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR), n. l. Občine v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. http://www.sos112.si/slo/page.php?src=sv7.htm, 19. 6. 2021.

Ušeničnik, B., 1993. O novostih Civilne zaščite. Ujma 7, 187–196.

Ušeničnik, B., 1994a. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ministrstvo za obrambo, Republiška uprava za zaščito in reševanje.

Ušeničnik, B., 1994b. Zagotavljanje kakovosti na področju zaščite in reševanja. Ujma 8, 246–248.

Vlada RS, 2019. Odgovor na poslansko vprašanje Marjana Pojbiča v povezavi z naraščanjem bolniških odsotnosti v Sloveniji, številka 00104-262/2019/7, datum 19. 9. 2021. http://vrs-3.vlada.si/MANDAT18/VLADNAGRADIVA.NSF/71d4985ffda5de89c12572c3003716c4/209d88cea282fbbcc125847a0037c75d/$FILE/odgovor54.pdf, 19. 6. 2021.

Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN-UPB1), 2006, 2010. Uradni list RS, št. 51/06, 97/10.

Zakon o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2), 1993, 2007. Uradni list RS, št. 72/93, 94/07.

Zurnal24.si, 2016. Na dopustu od 20 do 60 dni plus prazniki. https://www.zurnal24.si/slovenija/25-let-slovenije/na-dopustu-od-20-do60-dni-plus-prazniki-271804, 19. 6. 2021.

Published

19-01-2024

Issue

Section

Pripravljenost na nesreče