POZNAVANJE TEMELJNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA IN UPORABE AVTOMATSKEGA ZUNANJEGA DEFIBRILATORJA MED OSNOVNOŠOLCI IN SREDNJEŠOLCI

Povzetek

Srčni zastoj je pogost vzrok smrti. Pogosto je prisoten očividec, za katerega si želimo, da bi bil ustrezno motiviran in bi znal dati prvo pomoč. V Sloveniji se že izvajajo usposabljanja o temeljnih postopkih oživljanja in uporabi avtomatskega zunanjega defibrilatorja, smiselno pa bi bilo to razširiti na čim večjo laično populacijo, da bo znala pristopiti in pomagati ob srčnem zastoju. V članku smo uporabili opisno empirično raziskavo, podlaga za katero je bil anketni vprašalnik. Anketa je bila izvedena med osnovnošolci in srednješolci v severovzhodni Sloveniji z uporabo spletnega orodja MS Forms, dobljene podatke smo analizirali z računalniškim programom MS Excel. Anketa, v kateri je sodelovalo 146 udeležencev, je pokazala, da je večina (64 %) anketirancev že bila vključena v izobraževanje o temeljnih postopkih oživljanja in uporabi avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Srednješolci so to izobraževanje največkrat opravili med pripravami na vozniški izpit. Znanje o pravilnem ukrepanju ob srčnem zastoju je bilo pomanjkljivo, saj je manj kot polovica anketirancev pravilno odgovorila na vprašanja o frekvenci in globini stisov ter pravilni izvedbi umetnega dihanja. Srednješolci so v splošnem pokazali nekoliko boljše znanje kot osnovnošolci, vendar so tudi oni pogosto izbrali napačne odgovore, zlasti pri določanju mesta stisov. Večina anketiranih je menila, da je uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja preprosta in da jo lahko izvede vsakdo, le manj kot polovica pa ve, kje je najbližji avtomatski zunanji defibrilator v njihovi okolici. Na podlagi analize dobljenih rezultatov ugotavljamo, da je znanje boljše pri tistih, ki so se udeležili izobraževanja. Predlagali pa bi boljše ozaveščanje mladih o lokacijah najbližjih avtomatskih zunanjih defibrilatorjev v okolju, kjer živijo in se šolajo.