POTRESI V SLOVENIJI LETA 2019

Avtorji

  • Anita Jerše Sharma Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo, Ljubljana
  • Tamara Jesenko Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo, Ljubljana
  • Barbara Šket Motnikar Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo, Ljubljana
  • Mladen Živčić Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo, Ljubljana

Povzetek

Leta 2019 je bila potresna dejavnost v Sloveniji rahlo pod dolgoletnim povprečjem in brez potresov, ki bi povzročili poškodbe objektov. Državna mreža potresnih opazovalnic je zabeležila 2183 potresov v Sloveniji ali bližnji okolici. Prebivalci so čutili vsaj 141 lokalnih potresov, 18 od njih jih je imelo lokalno magnitudo večjo ali enako 2,0; dva potresa pa sta dosegla največjo intenziteto IV−V po evropski potresni lestvici EMS-98, kar lahko pomeni zanemarljive poškodbe v obliki lasastih razpok v ometu. Najmočnejši potres leta 2019 z lokalno magnitudo 3,4 se je zgodil pri Ilirski Bistrici 1. oktobra ob 22.24 po univerzalnem koordiniranem času UTC. Največja intenziteta potresa je bila IV EMS-98. Prebivalci Slovenije so čutili tudi pet potresov z žariščem v Italiji z največjo intenziteto v Sloveniji IV−V EMS-98. Številni prebivalci so 26. novembra v Sloveniji čutili tudi dva potresa z balkanskega polotoka. Najmočnejši je bil rušilni potres v Albaniji, ki je imel magnitudo 6,4, v Sloveniji pa dosegel intenziteto IV EMS-98.

Literatura

ARSO, 2019. Letni seizmološki bilteni, 1997−2019. Arhiv Agencije RS za okolje, Ljubljana.

The Central and Eastern European Earthquake Research Network – CE3RN, 2019. http://www.ce3rn.eu/ (2019).

Google Maps. 2019. https://www.google.com/maps.

Grünthal, G. (ur.), 1998. European Macroseismic Scale 1998 (EMS-98). Conseil de l'Europe, Cahiers du Centre Européen de Géodynamique et de Séismologie, Volume 15, Luxembourg.

Jesenko, T., 2021. Najmočnejši potresi po svetu v letih 2019 in 2020. V tej številki revije Ujma.

Lienert, B. R., Berg, E., Frazer, L. N. 1988. HYPOCENTER: An earthquake location method using centered, scaled, and adaptively least squares. Bull. Seism. Soc. Am., 76, 771–783.

Lienert, B. R., 1994. HYPOCENTER 3.2 – A Computer Program for Locating Earthquakes Locally, Regionally and Globally. Hawaii Institute of Geophysics & Planetology, Honolulu, 70 str.

Michelini, A., Živčić, M., Suhadolc, P., 1998. Simultaneous inversion for velocity structure and hypocenters in Slovenia. Journal of Seismology, 2 (3), 257–265.

OGS (Oservatorio Geofisco Sperimentale), 2018. Bolletino della Rete Sismometrica del Friuli Venezia Giulia. OGS, Centro ricerche sismologiche, Udine, computer file. Spletni naslov: http://www.crs.inogs.it/bollettino/RSFVG/2018/RSFVG-2018.en.html.

Poljak, M., Živčić, M., Zupančič, P., 2000. The Seismotectonic Characteristics of Slovenia. Pure appl. Geophys., vol. 1, 57, 37–55.

RGU (Republiška geodetska uprava), 1995. Centroidi naselij (geografske koordinate), računalniški seznam.

Vidrih, R., Sinčič, P., Tasič, I., Gosar, A., Godec, M., Živčić, M., 2006. Državna mreža potresnih opazovalnic. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana, 287 str.

Wessel, P., Smith, W. H. F., 1991. Free software helps map and display data. Eos, Trans. Amer. Un., Vol. 72 (441), 445–446.

ZAMG, 2018–2019. Preliminary bulletin of regional and teleseismic events recorded with ZAMG-stations in Austria. Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik, Wien.

Živčić, M., Bondár, I., Panza, G. F., 2000. Upper Crustal Velocity Structure in Slovenia from Rayleigh Wave Dispersion. Pure Appl. Geophys., Vol. 157, 131–146.

Prenosi

Objavljeno

2024-01-19

Številka

Rubrike

Naravne in druge nesreče v Sloveniji