SEIZMOMETER IN POSPEŠKOMETER – MERILNI PAR NA POTRESNI OPAZOVALNICI

Avtorji

  • Izidor Tasič Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo, Ljubljana

Povzetek

Sodoben širokopasoven seizmometer in seizmološki pospeškometer merita različne veličine nihanja tal, prvi meri hitrost, drugi pospešek. Vsak zase imata svoje prednosti in pomanjkljivosti. Toda ko sta postavljena drug ob drugem in povezana s sodobno seizmološko šestkanalno zajemalno enoto, tvorijo vsi trije elementi napreden merilni sistem, ki je sposoben beležiti izredno šibke potresne signale in tudi močnejše potresne sunke, ki se zgodijo v bližini potresne opazovalnice. Z obema sistemoma povečamo obseg meritve nihanj tal na eni lokaciji, kar bomo pokazali na primerih potresa iz zgornjega Posočja leta 2004. Dodaten razlog, da opremimo potresne opazovalnice s pospeškometri in seizmometri, je v podvojitvi najšibkejšega dela merilnega sistema – merilnika nihanj tal. Iz izkušenj namreč vemo, da se najpogosteje okvari ravno seizmometer, nato pa pospeškometer. Kontrola kakovosti delovanja opreme je tretji razlog, zakaj postavljamo seizmometer in pospeškometer skupaj. Oba merilnika se na nekem območju nihanja tal prekrivata in to območje izkoristimo za primerjavo in preverjanje meritev iz obeh senzorjev.

Literatura

Havskov, J., Alguacil G.,2006. Instrumentation in earthquake seismology. Dordrecht, Springer.

Lapajne, K. J.,2013. Inženirsko seizmološki terminološki slovar [Elektronski vir], Amebis, Ljubljana; Agencija RS za okolje, 2013. (Zbirka Termania), http://www.termania.net/slovarji/131/seizmoloski-slovar (nazadnje dostopano 5. 4. 2018).

Peterson, J., 1993. Observations and modeling of background seismic noise. Open-file report 93–322, U. S. Geological Survey.

Scherbaum, F., 2001. Of Poles and Zeros: Fundamentals of Digital Seismology. Springer.

Sinčič, P., Tasič I., 2015. 45 let delovanja kratkoperiodnega analognega seizmografa na vidni zapis na observatoriju na Golovcu v Ljubljani. Ujma, 31, 202–206.

Tasič I., 2015. Spodnja raven seizmičnega šuma v Sloveniji. Ujma, 29, 343–349.

Tasič, I., Mali, M., Pfundner, I., Pančur, L., 2016. Zajemalna enota Quanterra Q330HRS; preliminarni test šestih enot. Potresi v letu 2014 (ur. A. Gosar), ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, 50−54.

Vidrih R., 2015. Potres 12. julija 2004 v Zgornjem Posočju, Ujma,19, 60–73.

Vidrih, R., Sinčič, P., Tasič, I., Gosar, A., Godec, M., Živčić, M., 2006. Državna mreža potresnih opazovalnic (ur. Vidrih, R.), Agencija RS za okolje, Ljubljana.

Wielandt, E. Steim J. M., 1986. A digital very-broad-band seismograph. Annales Geophysicae 4, 227–232.

Wielandt, E., Streckeisen G.,1982. The leaf spring seismometer: design and performance, Bull. Seismol. Soc. Am., 72, 2349–2368.

Prenosi

Objavljeno

2024-01-19

Številka

Rubrike

Raziskave in razvoj