OBREMENJENOST SLOVENSKIH DELAVCEV Z VROČINSKIM STRESOM

Povzetek

Zaradi naraščanja temperatur zraka in staranja delovne populacije pričakujemo v Evropi večjo obremenjenost delavcev z vročinskim stresom. V vročem okolju možgani preusmerijo več krvi proti površini kože, a ko je presežka toplote preveč, začne notranji sistem odpovedovati. Večinoma je vzrok z vročino izzvanih težav izguba tekočine in soli v telesu. Delodajalec mora upoštevati, da se s starostjo zmanjšuje učinkovitost delovanja žlez znojnic, srca in pljuč. Kot razumna spodnja meja za zagotovljeno toplotno ugodje v delovnem prostoru šteje toplotno ugodje 80 % delavcev. Pri raziskavi med 808 delavci različnih panog smo ugotovili, da je vročinski stres največji pri delavcih v tovarni, kjer je 45 % zaposlenim v času vročinskih valov zelo prevroče, 20 % prevroče in 20 % vroče. Zato jih tudi največji delež zaznava negativni vpliv vročinskega stresa na počutje (75 %) in zbranost (67 %). Produktivnost morajo ohranjati na enaki ravni zaradi delovne norme, medtem ko 17 % turističnih vodičev ocenjuje, da se v času vročinskih valov njihova delovna sposobnost zmanjša za več kot 30 %. Žeja, povečano potenje in utrujenost so stalnice poletnega dela, pri ženskah tudi vrtoglavica. V času vročinskih valov v veliki meri nastopijo glavoboli, izčrpanost, slabost ali bruhanje, prihaja pa tudi do hujših težav – vročinske krče so že doživeli delavci v industriji in kmetijstvu, vročinsko kap le v industriji. Po priporočilih, naj delodajalec zaposlene pouči o tveganjih dela v visoki vročini in o prvi pomoči. Po svojih najboljših močeh naj zagotovi čim boljše topolotno ugodje na delovnih mestih, več odmorov v hladnejših prostorih, prilagojen delovni čas, primernejša oblačila, omogoči naj redno pitje vode, na bolj vročih mestih pa rotacije in delo v parih.