MESTO, VLOGA IN POMEN PSIHOLOŠKE PRVE POMOČI OB NARAVNIH NESREČAH

Povzetek

Naravne nesreče so že od nekdaj sestavni del človeškega življenja. Toda z ustreznim poznavanjem bistvenih psihosocialnih zakonitosti in procesov, ki se ob nesrečah dogajajo v posameznikih in skupinah, ter ustrezno pripravljenostjo se lahko pravočasno in pravilno odzovemo in kar najbolj zmanjšamo posledice. Z nepravilnim in nepravočasnim ravnanjem po nesreči pa lahko povzročimo še hujše posledice, kakor jih je povzročila sama nesreča. Sestavni del priprav je vsekakor tudi psihološka priprava samega moštva (gasilcev, reševalcev, policistov in drugih akterjev reševanja in dajanja pomoči po nesreči) in prebivalcev oziroma vseh državljanov Slovenije. Stara modrost, da dober načrt predstavlja tri četrtine rešitve problema oziroma izvedbe naloge, se pri posredovanju ob nesrečah povsem potrdi. Čeprav si človek prizadeva nesreče kar najbolj zmanjšati, jih s svojimi dejanji hkrati hote ali nehote povzroča. Mačehovski odnos do narave, nenadzorovano izkoriščanje njenih virov in odlaganje odpadkov, izsekavanje gozdov, spreminjanje vodotokov, gradnja cestne, stanovanjske in industrijske infrastrukture, izpušni plini itn. silijo naravo v protest proti človeškemu ravnanju. Segrevanje ozračja, suše, poplave, potresi, orkani ... so njen odgovor na nepremišljeno poseganje človeka vanjo. Nesreče nikoli ne prizadenejo le naravnih in materialnih dobrin, vedno z večjo ali manjšo močjo, posredno ali neposredno, prizadenejo človekovo eksistenco. Koliko škode bo posameznik utrpel in kako se bo ob nesreči odzval, je predvsem odvisno od njegove psihične stabilnosti, njegovega osebnega vrednostnega sistema in predvsem od njegove vpetosti v socialno okolje.