VOJSKA IN PROTIMINSKO DELOVANJE V SVETU
Povzetek
Na svetu je danes več kakor 75 držav s položenimi minami in neeskplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS). Vloga vojakov v protiminskem delovanju v svetu (PDVS) je bila doslej nedoločena in neizrazita. Vojaki imajo pomembno vlogo predvsem v dveh stebrih PDVS, to sta humanitarno razminiranje (HR) in uničenje minskih zalog, medtem ko je vloga vojakov v drugih treh stebrih PDVS, ki so pomoč žrtvam min, zagovarjanje prepovedi uporabe protipehotnih min in ozaveščenje o nevarnosti min, obrobna in nepomembna. Oborožene sile lahko v okviru PDVS delujejo v treh pojavnih oblikah, in sicer kot lokalne oborožene sile (LOS), kot gostujoče oborožene sile (GOS) ali kot vojaški in tehnični svetovalci. Primer Kosova kaže, da ima lahko GOS (KFOR) v začetni fazi vzpostavljanja procesa PDVS zelo pomembno vlogo, v okviru HR pa GOS najbolj uspešno izvajajo uničevanje NUS (EOD) in čiščenje bojišča (BAC), manj pa so GOS uporabne pri izvajanju klasičnega razminiranja minskih polj skladno z mednarodnimi standardi (IMAS). Kosovski primer tudi kaže, da je sodelovanje med vojaki in civilnimi strokovnjaki, ki vodijo PDVS, mogoče in lahko daje odlične rezultate. Za razliko od Kosova so v Libanonu glavno vlogo v PDVS sprva imele LOS, t. j. libanonska vojska (LV), ki pa je k problematiki PDVS uspešno pristopila šele z ameriško pomočjo. LV dejansko v celoti vodi in usklajuje PDVS na območju, ki ga nadzira, pri tem pa izvaja vse dejavnosti PDVS v skladu z IMAS. GOS (UNIFIL) so do leta 2001 izvajale razminiranje zgolj za svoje potrebe, po tem letu je z ustanovitvijo minskega centra OZN UNIFIL postal bolj povezan s PDVS. Po letu 2007 in z izrazito povečano nevarnostjo na novo odvrženega kasetnega streliva je svoje delovanje v precejšnji meri prilagodil potrebam PDVS. Oba primera kažeta, da LOS brez zunanje pomoči in usposabljanja ne morejo prevzeti pomembnejše vloge v PDVS. Slovenska vojska (SV) nima ustreznih zmogljivosti, da bi se aktivneje vključila v proces svetovnega PDVS, izkušnje ima zgolj s procesom uničevanja minskih zalog, ki ga je v Sloveniji v celoti izvedla sama. Pripadniki SV bi lahko ob dodatnem usposabljanju in dodatnem opremljanju sodelovali predvsem v procesu EOD in BAC, manj pa tudi pri klasičnem razminiranju minskih polj.
Literatura
Bizjak, M., 2000/2001. Mine in tehnike razminiranja, uporabljene na Kosovu. V: Ujma, 14–15, 2000/2001.
Blagden, P., 2001. Military involvment in humanitarian demining and its effect on equipment development. Defence procurement analysis.
Blagden, P., 2004. Anti-Personnel Mines: Friend or Foe. A study on the military utility of anti-personnel mines. ICRC.
Filippino, E., 2003. The Role of the Military in Mine Action,Geneva.
Filippino, E., 2005. Mine Action: Lessons and Challenges, Geneva.
Gard, G. R., 2003. Alternatives to Anti-Personnel Landmines. Vietnam Veterans of America Foundation.
Informativni bilten o zaključki uničevanja PPM, PEP, Poček 2003.
Lardner, T., 2005. A Study of Manual Mine Clearence. Geneve.
Lardner, T., 2007. Land Release: A guide for mine and ERW affected countries. Geneva.
Maslen, S., 2007. A Guide to Mine Action and Explosive Remnats of War. Geneva.
Mine Action Support Group, Conference, Priština 22.—23. Oktober 1999, delovno gradivo.
Orifici, D., 2007. A Guide to Cluster Munitions. Geneva.
Orifici, D., 2007. A Guide to Mine Action and Explosive Remnants of War. Geneva.
Šikavica, S. S., 2000. Ka svetu brez mina. Beograd.
Thompson, H., 1999. Landmine and Unexploded Ordnance in Kosovo.
Elektronsko dopisovanje
Steve Saunders 2001 – 2006 - EOD Operations Officer OKPCC/Kosovo.
Chris Clark – Programme Manager UN MACC Southeren Lebanon.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Članki so na voljo javnosti pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna (CC BY-NC-ND 4.0).