VRSTE IZVIDOVANJ PRI HUMANITARNEM RAZMINIRANJU

Povzetek

Izvidovanje je danes zelo pomemben sestavni del humanitarnega razminiranja, njegov pomen pa se v zadnjih letih vse bolj povečuje. Do leta 1997 so izvidovanje v različnih državah izvajali stihijsko in zelo različno. Leta 1997 so prvi Mednarodni standardi za humanitarno razminiranje opredelili tri ravni izvidovanj: raven ena ali splošno izvidovanje, raven dva ali tehnično izvidovanje in raven tri ali izvidovanje po končanem razminiranju. Opredeljeni so bili tudi načini in postopki njihovega izvajanja. Temeljni izhodišči opredelitve sta bili kvantiteta in tehnična stran minske nevarnosti. Nekatera uspešno izvedena izvidovanja so nakazala preživelost teh opredelitev. V izhodišče novih standardov je bil v letu 2003 postavljen družbenoekonomski vpliv nevarnih območij. Ti standardi so opredelili tri tipe izvidovanj: splošno minsko oceno, tehnično izvidovanje in dokumentiranje po izvidovanju. Ob teh izvidovanjih se v praksi izvajata še nujno izvidovanje in izvidovanje minskega vpliva. Slednje je globalno vodeno in postaja vse pomembnejše. Z novim pristopom k izvidovanju je tesno povezana tudi prioritizacija nevarnih območij, ki je postala ena od temeljnih sestavnih delov humanitarnega razminiranja. Proces humanitarnega razminiranja na Kosovu je bil šolski primer kakovostnega zbiranja minskih podatkov in izvidovanja. Podatki so se posredno zbirali že pred končanimi oboroženimi spopadi, splošno izvidovanje je bilo izvedeno takoj po premirju, vendar ni prineslo zadovoljivih rezultatov. Na Kosovu je bilo izvedeno tudi modificirano izvidovanje minskega vpliva in s tem tudi prioritizacija. Osebje minskega centra je na terenu samo preverilo rezultate prioritizacije in ni odkrilo velikih odstopanj. Izvajalo se je tudi tehnično izvidovanje, vendar izključno na potrjenih minskih poljih, oboroženih z manjšim številom protipehotnih poteznih min.