PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2005

Povzetek

Povprečna temperatura v letu 2005, z izjemo Ljubljane, ni odstopala od dolgoletnega povprečja navzgor ali navzdol za več kakor pol °C, kar je v mejah običajne spremenljivosti povprečne letne temperature zraka. V Ljubljani je bilo 0,6 °C topleje kakor običajno, vendar je del presežka posledica širjenja mesta in krepitve toplotnega otoka. Večina odklonov je bila pozitivna, le na Kočevskem, v Julijcih in na Trnovski planoti je povprečna letna temperatura nekoliko zaostajala za dolgoletnim povprečjem. Tudi povprečna jutranja in zgodnjepopoldanska temperatura zraka sta bili v mejah običajne spremenljivosti, dolgoletno povprečje je bilo izenačeno ali preseženo. V letu 2005 niso zabeležili rekordno visoke ali nizke temperature zraka. V nekajdnevnih obdobjih je temperatura občasno močno odstopala od povprečja; nizu občutno pretoplih dni v primerjavi z dolgoletnim povprečjem je pogosto sledil niz razmeroma hladnih ali celo mrzlih dni. Najbolj izrazite in hitre so bile temperaturne spremembe v visokogorju, ob koncu zime in na začetku pomladi pa so bile velike temperaturne spremembe tudi na severovzhodu države. Po številu vročih dni je leto 2005 preseglo dolgoletno povprečje, a ni bilo izjemno. V Vipavski dolini, na Krasu in Obali so zabeležili največ po dva ledena in mrzla dneva. V Ljubljani je bilo deset dni z najnižjo temperaturo pod –10 °C in enajst ledenih dni. Največ ledenih in mrzlih dni je bilo v visokogorju, sledi Zgornjesavska dolina in višje ležeče planote. Največ padavin je bilo v Julijskih Alpah; na Voglu so namerili 1986 mm, na Kredarici 1774 mm. Tudi v delu Kamniško-Savinjskih Alp so bile padavine obilne, na Črnivcu je padlo 1908 mm, v Kamniški Bistrici pa 1707 mm. Najmanj padavin je bilo na Goričkem, v Velikih Dolencih le 791 mm. Malo jih je bilo tudi na Obali. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je padavin najbolj primanjkovalo v Posočju. Približno tri petine dolgoletnega povprečja so dosegli v Logu pod Mangartom, Žagi in Kobaridu ter Kneških ravnah. Padavine so zaostajale za dolgoletnim povprečjem na zahodu države in na Goričkem. V Portorožu so namerili 910 mm, kar je 89 % dolgoletnega povprečja, prav toliko odstotkov običajnih padavin je bilo tudi na Kredarici. Na Krasu in v Postojni so dosegli štiri petine dolgoletnega povprečja. V Novem mestu je padlo 1382 mm, kar je petina več kakor običajno. V Črnomlju so namerili 1430 mm, kar je 14 % več kakor običajno, v Celju so s 1291 mm povprečje presegli za 13 %. Opazno več sončnega vremena kakor običajno je bilo v Ljubljani in na Celjskem. V Celju so s 1934 urami dolgoletno povprečje presegli za 17 %, v Ljubljani pa s 1896 urami za 11 %. Najbolj sončni pokrajini sta bili tako kakor običajno Goriška in Obala, v Biljah je bilo 2184 ur sončnega vremena, v Portorožu pa 2361, presežek dolgoletnega povprečja je bil le nekaj odstoten. Na Kredarici je sonce sijalo 1730 ur, kar je nekoliko več kakor običajno. Na Kredarici je bila največja višina snežne odeje 245 cm, kar je manj od dolgoletnega povprečja, a opazno več kakor v slabo zasneženih letih, na primer v letih 2002, 1993, 1989, 1955 in 2003. Ob morju so snežno odejo beležili dva dni, dosegla je 7 cm. V Ljubljani je sneg ležal 65 dni, največja debelina je bila 40 cm, v Murski Soboti je bilo 61 dni s snežno odejo, dosegla je 64 cm, v Novem mestu je bilo 64 dni s snežno odejo, dosegla je 37 cm, v Ratečah je sneg prekrival tla 129 dni, največja debelina pa je bila 107 cm.