TRAJNO VARSTVO PRED SNEŽNIMI PLAZOVI – USPEŠNOST UKREPOV NAD AC HRUŠICA - VRBA (1993–2005)

Povzetek

Ogroženost s snežnimi plazovi je v Sloveniji na splošno podcenjena, zelo podcenjena pa v zvezi z ogroženostjo prometa. Po podatkih študije Ocena ogroženosti Slovenije s snežnimi plazovi, ki so jo v Podjetju za urejanje hudournikov leta 1990 izdelali po naročilu Uprave RS za zaščito in reševanje ter Ministrstva za okolje, magistralne ceste ogroža najmanj 89 plazov, regionalne ceste najmanj 275 plazov in lokalne ceste najmanj 303 plazovi. Zavarovanje avtocestnega odseka Hrušica -Vrba pod Mežaklo je največji primer celovitega varovanja pred snežnimi plazovi pri nas. Zima 2005/06, v kateri se je višina snežne odeje zelo približala najvišji, s protilavinskimi ukrepi predvideni, je zelo primerna za oceno učinkovitosti sistema varovanja pred snežnimi plazovi s protilavinskimi objekti. V analizi so bili uporabljeni podatki z najbližje meteorološke postaje Planina pod Golico. Kljub daleč najvišji zabeleženi moči snežnih padavin na tem območju in nadpovprečnim maksimalnim višinam snežne odeje je sistem varovalnih ukrepov v celoti deloval po pričakovanjih. Na območje cestišča se ni sprožil noben snežni plaz. Poleg tega so se z objekti zavarovana plazovna pobočja zelo zarasla. Promet na avtocesti Hrušica -Vrba je po dosedanjem vedenju in ugotovljenem stanju na terenu varen pred snežnimi plazovi, kljub temu pa je zgrajen sistem protilavinskih opornih objektov potrebno nadzirati in po potrebi dopolnjevati. Po močnejših zimah, kakršna je bila zima 2005/2006, je treba izvesti tudi nujna vzdrževalna dela.