PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2004

Povzetek

Leto 2004 je bilo toplejše od dolgoletnega povprečja. Temperaturni odklon ni presegel ene °C, a kljub temu je bila običajna spremenljivost letne temperature nekoliko presežena v Ljubljanski kotlini, Primorju, delu Štajerske in na Dolenjskem. Tako kot že nekaj let zapored so prevladovali nadpovprečno topli meseci. Največje odstopanje je bilo v pretežnem delu države oktobra, na Primorskem in v gorah pa je dolgoletno povprečje še nekoliko bolj presegel december. Kot posebna podnebna regija je v začetku leta izstopalo visokogorje z izrazitim negativnim temperaturnim odklonom. Po številu vročih dni je bilo leto 2004 povsem povprečno. Na Primorskem ni bilo ledenih in mrzlih dni. V Ljubljani je bilo toliko vročih dni kot ledenih, pod –10 °C se je temperatura spustila le enkrat. V letu 2004 je bilo največ padavin v Julijskih Alpah; na Voglu so namerili kar 3233 mm, le malo manj v vaseh Soča (3048 mm) in Žaga (2999 mm). Najmanj padavin je bilo na Goričkem, v Velikih Dolencih le 740 mm. Malo je bilo padavin tudi na Obali, na letališču v Portorožu so namerili 898 mm. Večina Prekmurja, Slovenske gorice, Bizeljsko gričevje, del Karavank, Goriška brda, Vipavska dolina, Kras in Obala so dobili manj padavin kot v dolgoletnem povprečju. Na Obali in Krasu je bil primanjkljaj v primerjavi z dolgoletnim povprečjem največji, padavine so za dolgoletnim povprečjem zaostajale za 15 %. V Ljubljani je padla kar dobra petina več padavin kot v dolgoletnem povprečju, kar Ljubljano poleg dela Posočja uvršča med kraje z največjim relativnim presežkom padavin. Savinjska ravan, Ljubljanska kotlina, Primorska in Julijci so imeli več sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju, vendar presežek ni bil pomembno velik. V več krajih niso dosegli dolgoletnega povprečja, še največji relativni primanjkljaj je bil na Koroškem, kjer so za dolgoletnim povprečjem zaostali za desetino. Kar smo zapisali o temperaturah in padavinah, velja tudi za sončno obsevanje, razlike med pokrajinami so lahko v posameznih mesecih velike. Kot primer omenimo februar, ko je s pomanjkanjem sončnega vremena od preostale Slovenije izrazito odstopala Primorska. Največja debelina snežne odeje na Kredarici je bila 465 cm, kar sicer presega povprečno največjo debelino snežne odeje na tej visokogorski postaji, vendar je precej manj od rekordnih 7 m v letu 2001. Ob morju ni bilo snežne odeje, v Ljubljani je sneg ležal 53 dni, največja debelina je bila 41 cm, v Ratečah je sneg prekrival tla 158 dni, največja debelina je bila 125 cm.