PODNEBNE RAZMERE V LETIH 2002 IN 2003

Povzetek

Leto 2002 je bilo nadpovprečno toplo, odklon od povprečja je statistično pomemben, izjema je bila le Goriška, kjer so bile razmere na meji običajne spremenljivosti. Tako kot pri povprečni letni temperaturi velja tudi za letno povprečje najnižje in najvišje dnevne temperature, da je pomembno odstopalo od povprečja obdobja 1961−1990. V južnem delu države in v Julijcih je bilo padavin več od dolgoletnega povprečja, z nekoliko obilnejšimi padavinami sta izstopali tudi Dolenjska in obala; med kraje s skromnimi padavinami pa sta se uvrstila Savska ravan in skrajni severovzhod države. Opazno več sončnega vremena kot običajno je bilo v osrednji Sloveniji, na Štajerskem in v Prekmurju, le v visokogorju je bilo sončnega vremena opazno manj kot običajno. Leto 2003 je bilo pomembno toplejše od dolgoletnega povprečja. Temperaturni odklon je bil v pretežnem delu države med 1 in 2 °C, najbolj so od povprečja odstopali osrednja Slovenija, Dolenjska in Kras, najmanj pa Kočevje in del alpskodinarske pregrade. Sončnega vremena je bilo povsod po državi več kot v referenčnem obdobju 1961−1990, po velikih kotlinah osrednje Slovenije je sonce sijalo za tretjino več časa kot običajno. Nadpovprečno veliko je bilo sončnega vremena skoraj v vseh mesecih leta 2003, v Prekmurju in Celjski kotlini pa so bili nadpovprečno sončni prav vsi meseci v letu. Na Kredarici je sonce leta 2003 sijalo 2037 ur, kar je največ od začetka meritev trajanja sončnega obsevanja na tem visokogorskem observatoriju. Obala je bila najbolj sončen del države; tudi tam še nikoli ni bilo toliko sončnega vremena kot leta 2003, ko je sonce sijalo 2678 ur. Dosedanji rekord 2243 ur iz leta 2000 so z 2251 urami sončnega vremena presegli tudi v Ljubljani. Leta 2003 je bilo največ padavin v Julijcih, a v primerjavi z običajnimi razmerami je padavin skoraj povsod po državi primanjkovalo, najbolj na severovzhodu države, Krasu, delu Štajerske in na Goriškem.