ANALIZA NIZKOVODNIH RAZMER SLOVENSKIH VODOTOKOV LETA 2003
Povzetek
O hidrološko sušnem obdobju govorimo že od leta 2000 naprej. Za to obdobje so za slovenske vodotoke značilna dolga nizkovodna stanja, ki so posledica pomanjkanja padavin. Še zlasti to velja za leto 2003, ko so bili pretoki v mejah srednjih obdobnih pretokov le januarja. V preostalih mesecih vse do septembra smo beležili srednje male in male pretoke, ki so se avgusta približali najmanjšim izmerjenim obdobnim pretokom. V osrednji in južni Sloveniji so pretoki dosegli 10-letno povratno dobo malih pretokov, Ščavnica, Pesnica, Savinja, Sotla in Sava v spodnjem delu 20- do 50-letno povratno dobo, drugod pa 2- do 5-letno povratno dobo malih pretokov. Pomanjkanje vode je najbolj občutila južna, vzhodna in severovzhodna Slovenija, kjer je bila vodnatost rek najmanjša. Poleg nizkovodnega stanja smo beležili tudi izredno visoke temperature vode. Po dosedanji obdelavi in analizi hidroloških podatkov je bilo leto 2003 zelo podobno letu 1993, ki velja hidrološko še vedno za najbolj suho leto v obdobju zadnjih štiridesetih let.
Literatura
Arhiv Agencije Republike Slovenije za okolje.
Kobold, M., Sušnik, M., 2003. Hidrološke razmere površinskih voda opazovanih slovenskih rek v letu 2003. 13. Mišičev vodarski dan. Zbornik referatov, VGB Maribor, 70–78.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Članki so na voljo javnosti pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna (CC BY-NC-ND 4.0).
