SPOMLADANSKA POZEBA V PRIMORJU 8. APRILA 2003

Avtorji

  • Ana Žust Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje, Ljubljana

Povzetek

Spomladanska pozeba aprila 2003 je prizadela primorsko sadjarskopridelovalno regijo. Osmega aprila so se minimalne temperature zraka na Goriškem spustile do –5 °C, na Vipavskem do –6 °C in na Obali do –4 °C. Ohladitev je zajela sadno drevje in vinsko trto v občutljivih fenoloških fazah odpiranja rodnih brstov. Močno je okrnila pridelek orehov, marelic, aktinidij in breskev, poškodovani so bili tudi rodni brsti češenj ter zgodnjih sort vinske trte na več kot 1000 ha sadjarskih površin. Škoda je bila ocenjena na 817 milijonov SIT. V primorskem sadjarskopridelovalnem območju je bila to že tretja pozeba v zadnjih desetih letih. Podobne so bile posledice pozebe na Goriškem, Vipavskem in na Obali leta 1997 in 1998.

Literatura

Arhiv ARSO.

Cegnar,T., Žust, A., Dolinar, M., Rogelj, D., Pečenko, A., 2003. Ranljivost slovenskega kmetijstva in gozdarstva na vremenske ekstreme. Sušnik, A., 2003. Ranljivost slovenskega kmetijstva in gozdarstva na podnebno spremembo in ocena predvidenega vpliva, str. 146.

Kodrič, I., 2003. Pozeba ter ukrepi po njej. Kmečki glas, št. 16., let. 60. str. 9.

Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč v letu 2003. Ljubljana, MKGP, oktober 2003.

Sakai, A., Larcher, W., 1987. Frost survival of plants – Responses and Adaptation to Freezing Stress. Berlin, Heidelberg, N. Y., London, Paris, Tokyo, Springer – Verlag, str. 321.

Statistični letopis Slovenije 2001.

Sušnik, A. in Žust, A., 2003. Spomladanska pozeba, april 2003, Mesečni bilten 4, X, 31–35.

Žust, A. in Sušnik, A., 2002. Spomladanska pozeba. april 2001. Ujma, 16, 81–90.

Žust, A., 2002. Pomladanske pozebe v obdobju 1990–1999. Nesreče in varstvo pred njimi. Ljubljana, Uprava RS za zaščito in reševanje, 309–315.

Prenosi

Objavljeno

2024-01-19

Številka

Rubrike

Naravne in druge nesreče v Sloveniji