UPORABA PSOV PRI HUMANITARNEM RAZMINIRANJU

Povzetek

Danes se pri humanitarnem razminiranju uporabljajo predvsem tri glavne tehnike razminiranja. Poleg ročnega in mehaničnega v svetu uporabljajo tudi okoli 700 posebej za to usposobljenih psov. Psi se za iskanje min uporabljajo od druge svetovne vojne naprej, pri humanitarnem razminiranju pa predvsem od leta 1989. Za množičnejšo uporabo psov so bili pomembni predvsem prva mednarodna konferenca o uporabi psov pri razminiranju ter programa razminiranja v Afganistanu in na Kosovu. Za iskanje min se predvsem uporabljata pasmi nemški ovčar in belgijski ovčar (malinois). Selekcija in urjenje psov sta dolgotrajna in trajata, v odvisnosti od različnih centrov, med 2 in 3 leti. Psi se načeloma ne uporabljajo neposredno na potrjenem minskem polju, ampak je njihov namen predvsem izvidovanje, preverjanje in reduciranje sumljivih površin. V svetu sta znani dve tehniki uporabe psov, posredna, kjer pes izvaja detekcijo v laboratoriju na odvzetih vzorcih zraka s sumljivih površin in prosta tehnika, kjer psi izvajajo detekcijo na terenu samem. Pri slednji se uporabljajo metoda prostega psa, metoda kratkega in metoda dolgega povodca. Najbolj razširjena je slednja, ki zahteva razdelitev sumljive površine v šahovnico, kjer se pasovi med kvadrati (10 x 10 m) razminirajo ročno, kvadrate pa preverita vsaj dva psa. Psi imajo tudi določene omejitve, povezane predvsem s temperaturnimi in podnebnimi razmerami, zemljiščem. Poleg psa je pomemben element uspešne detekcije tudi njegov vodnik. Uporaba psov je normirana tudi z mednarodnimi standardi za humanitarno razminiranje.