GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI POTRESOV V POSOČJU

Povzetek

V zadnjih nekaj desetletjih k sreči naših krajev niso prizadele naravne nesreče, ki bi jih po obsegu škode ali številu žrtev lahko uvrstili med katastrofe svetovnih razsežnosti. To pa ne velja za naravne nesreče z neposrednega obrobja našega etničnega ozemlja. V furlanskem potresu leta 1976 je v Italiji izgubilo življenje več kot tisoč ljudi. Ta potres je povzročil veliko škode tudi v Sloveniji, čeprav nismo imeli smrtnih žrtev. V Sloveniji pa moramo resno upoštevati možnost, da bi zlasti ob večjem potresu lahko imeli tudi veliko smrtnih žrtev, kot je bilo leta 1511 (Lapajne, 1988). Zgornje Posočje spada med najbolj razgibane slovenske pokrajine. Zgornja dolina Soče nima večjih in obsežnejših uravnav ali kotlin, ki so značilne za preostali del Slovenije. Nekaj večje razširitve so le pri Bovcu, Kobaridu in Tolminu s stransko vejo proti Nadiži. Videti je, da so k taki morfološki izoblikovanosti Posočja močno prispevale tektonske in nekatere druge značilnosti te pokrajine. Ni dvoma, da sodi Zgornje Posočje med naše potresno najbolj ogrožene pokrajine. Samo v razmaku 22 let sta ga prizadeli kar dve uničujoči seriji potresov, leta 1976 in 1998. Ti potresni dogajanji sta bili različni po svoji naravi in učinkih. Prvi potres leta 1976 je bil nedvomno močnejši od tistega v letu 1998. K sreči je bilo pri prvem žarišče v sosednji Italiji, približno 25 km oddaljeno od meje. Leta 1998 smo se kakor že leta 1976 lotili terenskega raziskovanja potresnega dogajanja v Zgornjem Posočju. Posledice, ki jih v določenem območju povzročijo naravne nesreče, imajo vedno večplastne razsežnosti. Zato ni slučaj, da so tudi pri tem raziskovanju sodelovale zelo različne skupine raziskovalcev. Delo raziskovalnih skupin pri projektu Vpliv potresa 12. 4. 1998 na Bovškem na stavbe, ljudi in okolje je koordiniral Zavod za gradbeništvo Slovenije. Sodelovala pa sta Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti z Geografskim inštitutom Antona Melika ter Univerza v Ljubljani s Filozofsko fakulteto, Oddelkom za psihologijo. V tem prispevku so le pregledno prikazane nekatere geografske razsežnosti posledic zadnjih dveh velikih potresov v Posočju.