Spremembe dolžine vegetacijske dobe in vsote biotemperatur med obdobjema 1961−1990 in 1991−2020 po podnebnih tipih Slovenije
DOI:
https://doi.org/10.3986/GV97101Keywords:
podnebne spremembe, vegetacijska doba, podnebni tipi, temperaturna pragova 5 in 10 °C, vsota biotemperatur, Slovenija, //, climate change, growing season, climate types, temperature thresholds of 5 and 10 °C, sum of active temperatures, SloveniaAbstract
Povprečna temperatura zraka se je v zadnjem šestdesetletnem klimatološkem obdobju zvišala na celotnem območju Slovenije, kar nedvomno vpliva tudi na podaljšanje vegetacijske dobe. V prispevku predstavljamo rezultate primerjave trajanja vegetacijske dobe in vsote biotemperatur med obdobjema 1961−1990 in 1991−2020 po podnebnih tipih Slovenije. Vegetacijska doba za temperaturni prag 5 °C se je v drugem obdobju v povprečju podaljšala za 17 dni, se začela 11 dni prej in zaključila 8 dni kasneje, za temperaturni prag 10 °C pa se je podaljšala za 13 dni ter se začela 8 dni prej in zaključila 6 dni kasneje. Največje spremembe so pri meteoroloških postajah znotraj zelo vlažnega podgorskega podnebja in podnebja nižjega gorskega sveta, najmanjše pa v zmerno celinskem podnebju osrednje Slovenije. Vsota biotemperatur za temperaturni prag 5 °C se je v povprečju povečala za 14% in za temperaturni prag 10 °C za 17 %, najbolj v gorskem podnebju nižjega gorskega sveta in najmanj v obalnem zmernem sredozemskem podnebju.
Changes in the length of the growing season and the sum of active temperatures in Slovenia’s climate types between the periods 1961–1990 and 1991–2020
The average air temperature has increased during the last sixty-year climatological period in the entire territory of Slovenia, which indicates a probable lengthening of the vegetation period. This article presents the results of a comparison of the duration of the growing season in the climatic subtypes of Slovenia for the period 1961–2020. In the period 1991–2020, the growing season extended by an average of 17 days for the temperature threshold of 5 °C compared to the period 1961–1990, starting on average 11 days earlier and ending 8 days later. For the temperature threshold of 10 °C, it was extended by an average of 13 days, starting 8 days earlier and ending 6 days later. The greatest differences were observed at meteorological stations within the very humid and humid submontane climate and the mountain climate of the lower mountain regions, while the smallest differences were recorded at locations with a moderate continental climate of central Slovenia. The sum of biotemperatures (active temperatures) increased on average the most by 14% for the 5 °C threshold and by 17% for the 10 °C threshold, with the largest increases in the mountain climate of the lower mountain regions, and the smallest in the costal moderate Mediterranean climate.
References
ARSO 2025: Homogeniziran in dopolnjen niz podatkov dnevnih povprečnih temperatur zraka za izbrane meteorološke postaje za obdobje 1. januar 1961–31. december 2020. Interni podatki. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana.
Bergant, K., Kajfež-Bogataj, L., Sušnik, A., Cegnar, T., Črepinšek, Z., Kurnik, B., Dolinar, M., Gregorič, G., Rogelj, D., Žust, A., Matajc, I., Zupančič, B., Pečenko, A. 2004: Spremembe podnebja in kmetijstvo v Sloveniji. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana.
Bertalanič, R., Dolinar, M., Draksler, A., Honzak, L., Kobold, M., Kozjek, K., Lokošek, N., Medved, A., Vertačnik, G., Vlahović, Ž., Žust, A. 2018: Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana.
Geografski terminološki slovar 2024: Rastna doba. Medmrežje: https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/geografski/iskalnik?iztocnica=r%C3%A1stna%20d%C3%B4ba (12. 12. 2024).
GURS 2024a: Digitalni model višin 12,5, 2007–2016. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana.
GURS 2024b: Državna topografska karta Republike Slovenije 1 : 250.000. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana.
GURS 2024c: Državni topografski sistem. Topografski podatki – hidrografija 2024. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana.
Hočevar, A., Petkovšek, Z. 1995: Meteorologija, osnove in nekatere aplikacije. Ljubljana.
Kajfež Bogataj, L. 2005: Podnebne spremembe in ranljivost kmetijstva. Acta agriculturae Slovenica 85-1. DOI: https://doi.org/10.14720/aas.2005.85.1.15258
Linderholm, W. H. 2006: Growing season changes in the last century. Agricultural and Forest Meteorology 137, 1-2. DOI: https://doi.org/10.1016/j.agrformet.2006.03.006
Lovrenčak, F. 2003: Osnove biogeografije. Ljubljana.
Ogrin, D. 2023: Odkloni temperature zraka in višine padavin v obdobju 1991–2020 od povprečja 1961–1990 po podnebnih tipih Slovenije. Geografski obzornik 70, 3-4.
Ogrin, D., Repe, B., Štaut, Š., Svetlin D., Ogrin, M. 2023: Podnebna tipizacija Slovenije po podatkih za obdobje 1991–2020. Dela 59. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.59.5-89
Ogrin, M. 2003: Vpliv reliefa na oblikovanje nekaterih mezoklimatskih tipov v Sloveniji. Geografski vestnik 75-1.
Olesen, E. J., Bindi, M. 2002: Consequences of climate change for European agricultural productivity, land use and policy. European Journal of Agronomy 16-4. DOI: https://doi.org/10.1016/S1161-0301(02)00004-7
Project team European Climate Assesment and Datasets 2013: European Climate Assessment and Dataset. Medmrežje: https://www.ecad.eu/documents/atbd.pdf (2. 7. 2024).
Sušnik, A., Gregorič, G. 2022: Spomladanska pozeba leta 2021. Ujma 36.
Travnikar, T., Kožar, M., Bleiweis, A. 2023: Prilagajanje kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam: politike, podatki in raziskave. Fizikalne osnove in stanje podnebnih sprememb v Sloveniji. Medmrežje: https://skp.si/portal-znanja/gradiva/kmetijstvo-gozdarstvo-podnebne-spremembe/?ind=1753685707251&filename=OEK_Prilagajanej_kmetijstva_in_gozdarstva_CIP_dec2023.pdf&wpdmdl=7154&refresh=688724e2c762e1753687266 (10. 9. 2025).
Vertačnik, G. 2023: Homogenizacija in dopolnitev časovnih nizov podatkov temperature zraka in višine padavin slovenskih meteoroloških postaj v obdobju 1950–2020. Vetrnica 15.
Vertačnik, G., Bertalanič, R. 2017: Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961−2011. Značilnosti podnebja v Sloveniji. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana.
Žiberna, I. 2021: Vaje iz klimatogeografije. Maribor. Medmrežje: https://ff.um.si/wp-content/uploads/Ziberna-Vaje-iz-Klimatogeografije.pdf (2. 7. 2024).
Žust, A. 2003: Spomladanska pozeba v Primorju 8. aprila 2003. Ujma 17-18.
Žust, A., Vlahović, Ž. 2025: Dolžina rastne dobe. Medmrežje: https://kazalci.arso.gov.si/sl/content/dolzina-letne-rastne-dobe-11 (23. 10. 2025).
Žust, A., Sušnik, A. 1996: Spomladanska pozeba. Ujma 10.
Downloads
Published
How to Cite
Issue
Section
License
All moral rights are retained by the author for copyright work submitted for publication in Geografskivestnik. The author transfers all material rights to reproduction and distribution in Slovenia and in other countries to the publisher free of charge, without time limit, for all cases, for unlimited numbers of copies, and for all analog and digital media without exception. If the article is not in line with the instructions for publication, the author shall permit the publisher to adapt the article accordingly. The publisher shall ensure that, given sufficient funds for printing, all positively reviewed articles shall be published in Geografski vestnik, generally in the sequence in which they are received and in line with the balanced distribution of articles by section. Commissioned articles may be published at any time regardless of the date they are received.No authorship fee is paid for articles in Geografski vestnik. Authors are entitled to one free copy of the publication.
Za avtorsko delo, poslano za objavo v Geografski vestnik, vse moralne avtorske pravice pripadajo avtorju, materialne avtorske pravice reproduciranja in distribuiranja v Republiki Sloveniji in v drugih državah pa avtor brezplačno, enkrat za vselej, za vse primere, za neomejene naklade in za vse analogne in digitalne medije neizključno prenese na izdajateljico. Če avtorsko delo ni v skladu z navodili za objavo, avtor dovoljuje izdajateljici, da avtorsko delo po svoji presoji ustrezno prilagodi. Izdajateljica poskrbi, da se vsi prispevki s pozitivno recenzijo, če so zagotovljena sredstva za tisk, objavijo v Geografskem vestniku, praviloma v skladu z vrstnim redom prispetja prispevkov in v skladu z enakomerno razporeditvijo prispevkov po rubrikah. Naročeni prispevki se lahko objavijo ne gledena datum prispetja. Članki v reviji Geografski vestnik niso honorirani. Avtorju pripada 1 brezplačen izvod publikacije.


