O marginalnosti Kozjanskega na primeru občin Dobje in Kozje

Abstract

V tem prispevku obravnavamo koncept geografske marginalnosti v Sloveniji na primeru občin Dobje in Kozje. Obe občini sta bili zgodovinsko del manj razvitih območij, zato smo v raziskavi ugotavljali, ali ju je mogoče opredeliti kot marginalni. Raziskovalna metodologija je temeljila na analizi 16 kazalnikov, izračunanih iz javno objavljenih statističnih podatkov. Ti kazalniki so bili razvrščeni v štiri kategorije: prebivalstveni, gospodarski, izobrazbeni kazalniki ter kazalniki kakovosti življenja, pri čemer so bili v glavnem uporabljeni podatki iz obdobja 2008–2024. Občino smo šteli za potencialno marginalno, če se je uvrstila v spodnji decil pri kazalnikih, kjer so ugodne visoke vrednosti, ali v zgornji decil pri kazalnikih, kjer so ugodne nizke vrednosti, pri več kot polovici kazalnikov za več kot polovico letnih ali obdobnih vrednosti. Analizo smo dopolnili z intervjuji z županom občine Dobje in županjo občine Kozje. Rezultati kažejo, da niti občine Dobje niti občine Kozje ni mogoče opredeliti kot geografsko marginalno; čeprav se občasno uvrščata v najmanj ugoden decil pri določenih kazalnikih, kot je na primer saldo selitev, medtem ko sta pri drugih, kot je izobraževanje, blizu ali celo nad državnim povprečjem. Občina Kozje je dosegla pomemben napredek na področju turizma, medtem ko v občini Dobje vlagajo v infrastrukturo za ohranjanje mladega prebivalstva. Kljub prisotnosti znakov marginalizacije in izzivov, povezanih z obrobno lego, nobena od občin ne izkazuje izrazitih in dolgotrajnih socialno-ekonomskih prikrajšanosti, značilnih za marginalna območja. Za boljše razumevanje marginalizacije na ravni posameznika in skupnosti bi bilo treba izvesti podrobnejšo kvalitativno raziskavo v tistih slovenskih občinah, ki v skladu s kriteriji, ki smo jih postavili za obravnavani občini, sodijo med marginalne.

On the marginality of Kozjansko Region: The case study of the Municipalities Dobje and Kozje

The aim of this study was to examine the concept of geographical marginality within Slovenia, with a particular focus on the municipalities of Dobje and Kozje. Historically perceived as less developed, these municipalities are scrutinised to ascertain whether they qualify as marginal in comparison to other Slovenian municipalities. The research methodology employed involves analysis of 16 statistical indicators derived from publicly accessible data. These indicators are categorised into four domains: population, economy, education, and quality of life, primarily utilising data spanning from 2008 to 2024. A municipality is deemed potentially marginal if it ranked in the bottom decile for indicators where high values are advantageous or the top decile for indicators where low values are advantageous in more than half of the indicators for more than half of the annual or periodical values. Analysis is further enriched through interviews with mayors of both municipalities. Findings reveal that neither Dobje nor Kozje can be classified as geographically marginal; although they occasionally fall into the least favourable decile for certain indicators, such
as migration balance, they also rank near or even above the national average for others, such as education. For instance, the municipality of Kozje has demonstrated significant growth in tourism, while Dobje has made successful investments to retain its young population. The study concludes that although signs of marginalisation are present and both municipalities encounter challenges related to their peripheral location, they do not exhibit extreme and persistent socioeconomic disadvantages characteristic of marginal areas. The authors propose that a more detailed qualitative study would be necessary in those Slovenian municipalities that are potentially marginal according to the above explained criteria in order to comprehend marginalisation at the individual and community levels.