Pomen obalnih mokrišč za prebivalce slovenske Istre // The importance of coastal wetlands for the people of Slovene Istria
DOI:
https://doi.org/10.3986/GV86203Keywords:
obalno mokrišče, zavarovano območje, naravni rezervat, krajinski park, odnos domačinov, slovenska Istra // coastal wetlands, natural protected area, nature reserve, landscape park, attitude of local residents, Slovene IstriaAbstract
Prispevek predstavlja rezultate raziskave, opravljene v letu 2012, v treh zavarovanih mokriščih na slovenski obali (Naravni rezervat Škocjanski zatok, Krajinski park Strunjan in Krajinski park Sečoveljske soline), z namenom ugotoviti, ali so zavarovana območja pomembna kot območja dnevne rekreacije in preživljanja prostega časa za prebivalce obalnih občin ter, ali prispevajo k boljši kakovosti bivalnega okolja. Temeljni nameni vseh treh območij zavarovane narave so: varovanje obstoječega stanja pred uničujočimi posegi, ohranitev ekosistemov in biotske raznovrstnosti. V obdobju intenzivne urbanizacije slovenske obale pa so postala še pomembnejša, ker so to »naravna« okolja v neposredni bližini gosto poseljenih mest Kopra, Izole in Pirana. Raziskava, ki je temeljila na anketiranju obiskovalcev (n = 275) zavarovanih obalnih mokrišč, je potrdila predvidevanja, da z ohranjanjem naravnih ekosistemov obalnih mokrišč, nekdaj opuščena in tudi degradirana območja pridobivajo nove funkcije in pomen. Po mnenju vprašanih nudijo mokrišča dobre pogoje za sprostitev in rekreacijo ter prispevajo h kakovosti njihovega bivalnega okolja. Pogosto naveden vzrok za njihovo obiskovanje je tudi opazovanje narave in sprememb v okolju, kar kaže na vse pomembnejšo izobraževalno vlogo.
The paper presents the results of a survey conducted in 2012 in three protected wetlands on the Slovene coast (Škocjanski Zatok Nature Reserve, Strunjan Landscape Park and Sečovlje Saltpans Landscape Park) in order to determine whether these protected areas play an important role as daily recreation and leisure time areas for the residents of the coastal municipalities, and whether they increase the overall quality of the living environment. The main purposes of all three natural protected areas are to protect the present status against possible devastating human impacts, and to preserve ecosystems and biodiversity. With the intensive urbanization of the Slovene coast, these areas have become even more important because they represent "natural" environments in the close vicinity of the densely populated towns of Koper, Izola and Piran. The study, which was based on a survey among visitors (n = 275) of the protected coastal wetlands, confirmed our presumption that with the conservation of the natural ecosystems of coastal wetlands, formerly abandoned and degraded areas have gained new functions and significance. According to the respondents, these wetlands provide good conditions for relaxation and recreation and further contribute to the quality of their living environment. Often the reason for visiting is also the observation of nature and environmental changes, which indicates the increasing importance of the educational role of these wetlands.
References
Abdullahi, M. B., Sanusi, S. S., Abdul, S. D., Sawa, F. B. 2007: Perception of support zone communities towards the conservation of Yankari Game Reserve, Bauchi State, Nigeria. International Journal of Pure and Applied Sciences 1-2. Delhi.
Agresti, A. 2007: An Introduction to Categorical Data Analysis. New York.
Balažič, G., Jurinčič, I., Sinkovič, L. 2011: Naravni rezervat Škocjanski zatok kot del integralnega turističnega proizvoda. Razvoj zavarovanih območij v Sloveniji, Regionalni razvoj 3. Ljubljana.
Bonin, Z. 2005: Koprske soline v poročilih beneških uradnikov. Kronika 23-3. Ljubljana.
Bonin, Z. 2009: Koprske soline v zgodovinskih virih. Soline: ogrožena kulturna krajina. Koper.
Bonnes, M., Passafaro, P., Carrus, G. 2011: The ambivalence of attitudes toward urban green areas: Between proenvironmental worldviews and daily residential experience. Environment and Behavior 43-2. Thousand Oaks. DOI: http://dx.doi.org/10.1177/0013916509354699
Brečko Grubar, V., Kovačič, G. 2011: Odnos prebivalcev Mestne občine Koper do Škocjanskega zatoka. Razvoj zavarovanih območij v Sloveniji, Regionalni razvoj 3. Ljubljana.
Breg Valjavec, M., Polajnar Horvat K. 2011: Upravljanje zavarovanih in/ali vodozbirnih območij obmorskih mokrišč Sečoveljske soline, Strunjanske soline in Škocjanski zatok. Razvoj zavarovanih območij v Sloveniji, Regionalni razvoj 3. Ljubljana.
Chiesura, A. 2003: The role of urban parks for the sustainable city. Landscape and Urban Planning 68-1. Amsterdam. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.landurbplan.2003.08.003
Grozni Zeiler, K. 2011: Razvojna vloga zavarovanih območij v Sloveniji. Razvoj zavarovanih območij v Sloveniji, Regionalni razvoj 3. Ljubljana.
Jim, C. Y., Xu, S. S. W. 2002: Stifled stakeholders and subdued participation: Interpreting local responses toward Shimentai Nature Reserve in South China. Environmental Management 30-3. New York. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/s00267-002-2623-9
Jurinčič, I., Popič, A. 2009: Sustainable tourism development in protected areas on the pattern of Strunjan Landscape Park. Varstvo narave 22. Ljubljana.
Kolega, N. 2009: Medsebojno vplivanje kopnega in morja. Določanje stika med kopnim in morjem s pomočjo lidarskih in sonarskih snemanj. Doktorsko delo, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem. Koper.
Košmelj, K. 2007: Uporabna statistika. Medmrežje: http://www.bf.uni-lj.si/agronomija/o-oddelku/katedre-in-druge-org-enote/za-genetiko-biotehnologijo-statistiko-in-zlahtnjenje-rastlin/statistika/uporabna-stat-2007.html (20. 3. 2013).
Medmrežje 1: http://www.helsinki.fi/~komulain/Tilastokirjat/09.%20Ristiintaulukko.pdf (20. 3. 2013).
Medmrežje 2: https://www-304.ibm.com/support/docview.wss?uid=swg21479605 (20. 3. 2013).
Medmrežje 3: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3088 (17. 9. 2014).
Medmrežje 4: http://www.parkstrunjan.si/index.php?page=static&item=58 (20. 10. 2014).
Mozetič, B., Šalaja, N. 2002: Naravni rezervat Škocjanski zatok – oaza na pragu Kopra. Koper.
Nagothu, U. S. 2003: Local people's attitudes towards conservation and wildlife tourism around Sariska Tiger Reserve, India. Journal of Environmental Management 69-4. London. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.jenvman.2003.09.002
Obnova in ohranjanje habitatov in ptic v naravnem rezervatu Škocjanski zatok: poročilo za širšo javnost – Leyman s Report: LIFE00NAT/SLO/7226. 2007. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Ljubljana.
Özgüner, H., Kendle, A. D. 2004: Public attitudes towards naturalistic versus designed landscapes in the city of Sheffield (UK). Landscape und Urban Planning 74-2. Amsterdam. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.landurbplan.2004.10.003
Smrekar, A., Erhartič, B., Šmid Hribar, M. 2011: Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Georitem 16. Ljubljana.
Sovinc, A. 2011: Oblikovanje modela za učinkovito upravljanje zavarovanih območij narave. Doktorsko delo, Fakulteta za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem. Koper.
Učakar, T. 2009: Geografija naravnega rezervata Škocjanski zatok. Diplomsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
Zakon o naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Uradni list Republike Slovenije 20/1998. Ljubljana.
Downloads
Published
How to Cite
Issue
Section
License
All moral rights are retained by the author for copyright work submitted for publication in Geografskivestnik. The author transfers all material rights to reproduction and distribution in Slovenia and in other countries to the publisher free of charge, without time limit, for all cases, for unlimited numbers of copies, and for all analog and digital media without exception. If the article is not in line with the instructions for publication, the author shall permit the publisher to adapt the article accordingly. The publisher shall ensure that, given sufficient funds for printing, all positively reviewed articles shall be published in Geografski vestnik, generally in the sequence in which they are received and in line with the balanced distribution of articles by section. Commissioned articles may be published at any time regardless of the date they are received.No authorship fee is paid for articles in Geografski vestnik. Authors are entitled to one free copy of the publication.
Za avtorsko delo, poslano za objavo v Geografski vestnik, vse moralne avtorske pravice pripadajo avtorju, materialne avtorske pravice reproduciranja in distribuiranja v Republiki Sloveniji in v drugih državah pa avtor brezplačno, enkrat za vselej, za vse primere, za neomejene naklade in za vse analogne in digitalne medije neizključno prenese na izdajateljico. Če avtorsko delo ni v skladu z navodili za objavo, avtor dovoljuje izdajateljici, da avtorsko delo po svoji presoji ustrezno prilagodi. Izdajateljica poskrbi, da se vsi prispevki s pozitivno recenzijo, če so zagotovljena sredstva za tisk, objavijo v Geografskem vestniku, praviloma v skladu z vrstnim redom prispetja prispevkov in v skladu z enakomerno razporeditvijo prispevkov po rubrikah. Naročeni prispevki se lahko objavijo ne gledena datum prispetja. Članki v reviji Geografski vestnik niso honorirani. Avtorju pripada 1 brezplačen izvod publikacije.