Rakiški stržen: hidrogeografske značilnosti in ocena kakovostnega stanja // The Rakiški Stržen brook: hydrogeographic characteristics and water quality assessment
DOI:
https://doi.org/10.3986/GV87103Keywords:
Rakiški stržen, Spodnja Pivka, Centralna čistilna naprava Postojna, kakovostno stanje vode, onesnaževanje, poplave // Rakiški Stržen brook, Lower Pivka basin, Central Wastewater Treatment Plant Postojna, water quality condition, pollution, floodsAbstract
Članek obravnava hidrogeografske značilnosti Rakiškega stržena in njegovo kakovostno stanje. Predstavljeni so rezultati meritev fizikalno-kemijskih parametrov, opravljeni s preprostim prenosnim laboratorijem na treh lokacijah v obdobju med oktobrom 2013 in junijem 2014, ki kažejo na slabšo kakovost potoka ob nizkih vodah. K obremenjevanju najbolj prispevajo prečiščene odpadne vode iz čistilne naprave Postojna ter neprečiščene odpadne vode iz Rakitnika. Kakovost občasnih kraških izvirov, ki napajajo potok ob visokih vodah, je boljša, saj razen nitratov druga onesnažila niso bila izmerjena. Pretok Rakiškega stržena v daljšem obdobju smo ocenili na 1,18, v izjemno namočenem hidrološkem letu 2014 pa na 2,5 m3/s.
The article deals with hydrogeographic characteristics and water quality assessment of the Rakiški Stržen brook. Results of the measurements of physico-chemical parameters, carried out by using portable water analysis test kits in the period from mid-October 2013 to mid-June 2014 at three sampling points, are presented. The results show, that quality of the brook is low at low waters. Treated wastewaters from the Central Wastewater Treatment Plant Postojna and untreated wastewaters from the Rakitnik village contribute the greatest part of the burdening of the brook. The quality of the temporal karst springs that recharge the brook at high waters is much better. With an exception of nitrates, the presence of other pollutants in the springs was not determined. We estimated the mean discharge of the Rakiški Stržen for a longer period at 1.18 m3/s. For the extraordinary wet hydrological year 2014, the discharge was estimated at 2.5 m3/s.
References
Buser, S., Grad, K, Pleničar, M. 1967: Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100.000, list Postojna.. Zvezni geološki zavod. Beograd.
Centralna čistilna naprava Postojna, 2014. Medmrežje: http://www.kovodpostojna.si/dejavnosti/cistilne-naprave/ccn-postojna (30. 12. 2014).
Culver, D., Debevc, B., Knez, M., Kovačič, G., Kranjc, A., Mulec, J., Pipan, T., Prelovšek, M., Ravbar, N., Semeja, A., Slabe, T., Šebela, S., Zupan Hajna, N. 2012: Krasoslovje v razvojnih izzivih na krasu. 2, Gradnja, turizem, ekologija, varovanje. Ljubljana.
Ferko, L. 2014: Na Pivškem so dobili novo jezero. Primorske novice 68-104. Koper.
Gospodarič, R. 1989: Prispevek k vodnogospodarskim osnovam Pivke. Acta carsologica 18. Ljubljana.
Gospodarič, R., Habe, F., Habič, P. 1968: Vodni viri za oskrbo Postojne. Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Postojna.
Habič, P. 1985: Vodna gladina v Notranjskem in Primorskem krasu Slovenije. Acta carsologica 13. Ljubljana.
Habič, P. 1989: Kraška bifurkacija na jadransko črnomorskem razvodju. Acta carsologica 18. Ljubljana.
Kogovšek, J. 1996: Kako smetišča ogrožajo kakovost kraške vode. Annales 6-9. Koper.
Kogovšek, J. 1999: Nova spoznanja o podzemnem pretakanju vode v severnem delu Javornikov (visoki kras). Acta carsologica 28-1. Ljubljana.
Kogovšek, J., Knez, M., Mihevc, A., Petrič, M., Slabe, T., Šebela, S. 1999: Military training area in Kras (Slovenia). Environmental Geology 38-1. Berlin. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/s002540050402
Kogovšek, J., Petrič, M. 2004: Advantages of longer-term tracing – three case studies from Slovenia. Environmental Geology 47-1. Berlin. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/s00254-004-1135-8
Kogovšek, J., Prelovšek, M., Petrič, M. 2008: Underground water flow between Bloke plateau and Cerknica polje and Hydrologic function of Križna jama, Slovenia. Acta carsologica 37, 2-3. Ljubljana.
Kranjc, A. 1985: Poplavni svet na Pivki. Ljudje in kraji ob Pivki.. Postojna.
Mezinec, P. 2012: Voda iz čistilne naprave ne sme v jamo Bukovnik. Primorske novice (27. 12. 2012). Medmrežje: http://www.primorske.si/Primorska/Srednja-Primorska/Voda-iz-cistilne-naprave-ne-sme-v-jamo-Bukovnik.aspx (25. 3. 2015).
Nacionalni inštitut za javno zdravje. O posameznih parametrih Pravilnika o pitni vodi na kratko. Ljubljana, 2014. Medmrežje: http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=115&_5_id=409&_5_action=ShowNewsFull (30. 12. 2014).
Petrič, M., Kogovšek, J. 2005: Hidrogeološke značilnosti območja presihajočih Pivških jezer. Acta carsologica 34-3. Ljubljana.
Petrič, M., Šebela, S. 2005: Hydrogeological research as a basis for the preparation of the plan of monitoring groundwater contamination: A case study of the Stara vas landfill near Postojna (SW Slovenia). Acta carsologica 34-2. Ljubljana.
Pleničar, M. 1970: Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100.000, tolmač lista Ilirska Bistrica in Postojna. Zvezni geološki zavod. Beograd.
Počkar, T., Kovačič, G., Peric, B. 2014: Hidrogeografske značilnosti in kakovostno stanje vodotokov v povirju Reke. Geografski vestnik 86-1. Ljubljana. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/GV86101
Podatki o dnevnih vodostajih in pretokih na vodomernih postajah Prestranek in Zalog na Pivki v obdobju 22. 2. 1974–31. 12. 1977, dnevnih pretokih Pivke na vodomerni postaji Prestranek v obdobju 1. 10. 2013–30. 6. 2014 in povprečnih mesečnih pretokih Pivke na vodomerni postaji Prestranek v obdobju 1961–2010. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana, 2014.
Podatki o polurnih padavinah na samodejni meteorološki postaji Postojna v obdobju 1. 10. 2013–30. 6. 2014 in povprečnih mesečnih padavinah v obdobju 1961–2010 na klimatološki postaji Postojna. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana, 2014.
Poročilo o monitoringu podzemnih voda za odlagališče nenevarnih odpadkov Stara vas – Postojna za leto 2013. ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave d. o. o. Velenje, 2014.
Poročilo o obratovalnem monitoringu za komunalno čistilno napravo CČN Postojna za leto 2013. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Center za okolje in hrano, Oddelek za okolje in zdravje Nova Gorica. Nova Gorica, 2014.
Poročilo o obratovalnem monitoringu za komunalno čistilno napravo CČN Postojna za leto 2014. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Center za okolje in hrano, Oddelek za okolje in zdravje Nova Gorica. Nova Gorica, 2015.
Pravilnik o pitni vodi. Uradni list Republike Slovenije 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009. Ljubljana.
Rajšp, V., Ficko, M. (ur.) 1997: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, 3. zvezek. Ljubljana.
Raster realne evapotranspiracije v Sloveniji 100 x 100 m, 1971–2000. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana, 2008.
Rižnar, I. 1997: Geologija okolice Postojne. Magistrsko delo, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
Šabec, D. 2014. O regulacijah na Rakiškem strženu. Ustni vir, domačin iz Rakitnika, rojen leta 1930.
Temeljni topografski načrt 1 : 5000, list Postojna 3. Geodetska uprava Socialistične Republike Slovenije. Ljubljana, 1978.
Urbanič, G., Toman, M. J. 2003: Varstvo celinskih voda. Ljubljana.
Uredba o stanju površinskih voda. Uradni list Republike Slovenije 14/2009. Ljubljana
Vovk Korže, A., Bricelj, M. 2004: Vodni svet Slovenije. Priročnik za interdisciplinarno proučevanje voda. Ljubljana.
Vrednotenje ekološkega stanja površinskih voda s splošnimi fizikalno-kemijskimi elementi. Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana, 2009.
Downloads
Published
Issue
Section
License
All moral rights are retained by the author for copyright work submitted for publication in Geografskivestnik. The author transfers all material rights to reproduction and distribution in Slovenia and in other countries to the publisher free of charge, without time limit, for all cases, for unlimited numbers of copies, and for all analog and digital media without exception. If the article is not in line with the instructions for publication, the author shall permit the publisher to adapt the article accordingly. The publisher shall ensure that, given sufficient funds for printing, all positively reviewed articles shall be published in Geografski vestnik, generally in the sequence in which they are received and in line with the balanced distribution of articles by section. Commissioned articles may be published at any time regardless of the date they are received.No authorship fee is paid for articles in Geografski vestnik. Authors are entitled to one free copy of the publication.
Za avtorsko delo, poslano za objavo v Geografski vestnik, vse moralne avtorske pravice pripadajo avtorju, materialne avtorske pravice reproduciranja in distribuiranja v Republiki Sloveniji in v drugih državah pa avtor brezplačno, enkrat za vselej, za vse primere, za neomejene naklade in za vse analogne in digitalne medije neizključno prenese na izdajateljico. Če avtorsko delo ni v skladu z navodili za objavo, avtor dovoljuje izdajateljici, da avtorsko delo po svoji presoji ustrezno prilagodi. Izdajateljica poskrbi, da se vsi prispevki s pozitivno recenzijo, če so zagotovljena sredstva za tisk, objavijo v Geografskem vestniku, praviloma v skladu z vrstnim redom prispetja prispevkov in v skladu z enakomerno razporeditvijo prispevkov po rubrikah. Naročeni prispevki se lahko objavijo ne gledena datum prispetja. Članki v reviji Geografski vestnik niso honorirani. Avtorju pripada 1 brezplačen izvod publikacije.
