Somestja v Sloveniji // Conurbations in Slovenia
DOI:
https://doi.org/10.3986/GV88203Keywords:
geografija naselij, urbana geografija, somestja, sistem poselitve, Slovenija, //, settlement geography, urban geography, conurbations, settlement system, SloveniaAbstract
Namen prispevka je bil opredeliti somestja v Sloveniji in preveriti, na kakšen način so se ta opredeljevala do sedaj. Na podlagi analize delovne mobilnosti prebivalcev med občinami ter dopolnjevanja funkcij med posameznimi centralnimi naselji smo ugotovili, da je opredelitev somestij iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije z nekaj izjemami ustrezna, a bi jo bilo mogoče dopolniti z bolj dosledno uporabo jasnih meril za opredeljevanje somestij. Analiza je pokazala, da so somestja na podlagi mobilnosti delovne sile obsežnejša in številnejša od somestij, opredeljenih na podlagi dopolnjevanja funkcij. V prihodnje bi bilo zato smiselno uporabljati oba pristopa, saj tako lahko zaznamo ožja območja funkcijskega povezovanja med naselji v somestju kot tudi z njimi povezana naselja, ki jih somestjem lahko priključimo na podlagi mobilnosti delovne sile.
This article provides a definition of conurbations in Slovenia and determines how these have been defined to date. Based on an analysis of residents’ commuting for work between municipalities and complementary functions among individual central settlements, we determined that the definition of conurbations in the Spatial Development Strategy of Slovenia is appropriate, with a few exceptions, and that it could be improved through more consistent use of clear criteria for defining conurbations. The analysis shows that, when defined in terms of commuting, conurbations are more extensive and more numerous than when defined by complementary functions. In the future it would therefore make sense to use both approaches because this makes it possible to detect narrow areas of functional connectivity between settlements in a conurbation, as well as the settlements connected with them that may be included in the conurbation based on commuting.
References
Bole, D. 2004: Dnevna mobilnost delavcev v Sloveniji. Acta geographica Slovenica 44-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS44102
Cattan, N. (ur.) 2007: Cities and Networks in Europe: A Critical Approach of Polycentrism. Esher.
Cigale, D. 2002: Centralna naselja v Sloveniji in njihova vplivna območja v letu 1999. Geografski vestnik 74-1.
Delovno aktivno prebivalstvo (brez kmetov) po občinah prebivališča in občinah delovnega mesta po spolu, občine, Slovenija, letno. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2016. Medmrežje: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0723405S&ti=&path=../Database/Dem_soc/07_trg_dela/05_akt_preb_po_regis_virih/10_07234_delovne_migracije/&lang=2 (30. 7. 2016).
Dimitrovska Andrews, K., Gologič, M., Gulič, A., Mušič, B. V., Ogrin, D., Pichler Milanovič, N., Plevnik, A., Praper, S., Ravbar, M. 2001: Koncept prostorskega razvoja Slovenije: končno poročilo. Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Ljubljana.
Dolgoročni plan SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000. Uradni list Socialistične republike Slovenije 1/1986. Ljubljana.
Drozg, V. 2006: Regijsko mesto Maribor. Revija za geografijo 1-1.
ESPON 1.1.1: Final report, 2004. Medmrežje: http://www.espon.eu/main/Menu_Projects/Menu_ESPON2006Projects/Menu_ThematicProjects/ (8. 3. 2016).
ESPON 1.1.1: Potentials for polycentric development in Europe. Stockholm, 2005. Medmrežje: www.espon.eu/export/sites/.../Polycentricity/fr-1.1.1_revised-full.pdf (3. 3. 2016).
ESPON 1.4.3: Final report, 2007. Medmrežje: http://www.espon.eu/main/Menu_Projects/Menu_ESPON2006Projects/Menu_StudiesScientificSupportProjects/urbanfunctions.html (8. 3. 2016).
Filipčič, K., Kržišnik, E. 1973: Koncept gospodarskega, socialnega in regionalnega razvoja Posavja: 1971–1985: zaključni dokument. Raziskovalno poročilo, Region. Brežice.
Hudoklin, J., Nikić, R., Zavodnik Lamovšek, A., Fatur, M., Selak, I., Husak, M., Simič, S., Jankovič, L., Jug, M., Čok, G. 2003: Regionalna zasnova prostorskega razvoja Jugovzhodne Slovenije: zaključno poročilo 3. faze. raziskovalno poročilo, Acer. Novo mesto.
Kokole, V. 1971: Centralni kraji v SR Sloveniji, problemi njihovega omrežja in njihovih gravitacijskih območij. Geografski zbornik 12.
Kokole, V. 1978: Postojna kot regionalno središče. Geografski vestnik 50.
Kokole, V., Kokole, V. 1987: Stanje in perspektive omrežja centralnih naselij na spominskem območju Žumberak–Gorjanci. Geografski vestnik 59.
Medmrežje 1: http://ipop.si/urejanje-prostora/izrazje/somestje_konurbacija/ (17. 8. 2016).
Meijers, E. 2008: Measuring polycentricity and its promises. European Planning Studies 16-9. DOI: http://dx.doi.org/10.1080/09654310802401805
Miklavčič, T., Fonda, M., Jerebic, B., Komac Sušnik, Š., Peršak Cvar, S. 2014: Občinski prostorski akti in namenska raba prostora v Sloveniji. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Ljubljana.
Nared, J. 2005: Geografski vidiki mreženja podjetij v Sloveniji. Geografski vestnik 77-2.
Nared, J. 2006: Mrežna zasnova lokalnega gospodarstva: primer Savinjsko Šaleške regije. Šaleška in Zgornja Savinjska dolina. Velenje.
Nared, J., Bole, D., Breg Valjavec, M., Ciglič, R., Goluža, M., Kozina, J., Razpotnik Visković, N., Repolusk, P., Rus, P., Tiran, J., Černič Istenič, M. 2016: Policentrično omrežje središč in dostopnost prebivalstva do storitev splošnega in splošnega gospodarskega pomena: končno poročilo. Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana.
Nared, J., Bole, D., Breg Valjavec, M., Ciglič, R., Goluža, M., Kozina, J., Razpotnik Visković, N., Repolusk, P., Rus, P., Tiran, J., Černič Istenič, M. 2017: Centralna naselja v Sloveniji leta 2016. Acta geographica Slovenica 57-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.4606
Nared, J., Bole, D., Ciglič, R. 2016: Določanje stičnih naselij za vrednotenje opremljenosti naselij s storitvami splošnega in splošnega gospodarskega pomena. Prostorski podatki. GIS v Sloveniji 13. Ljubljana.
Neal, P. Z. 2013: The Connected City: How Networks are Shaping the Modern Metropolis. New York.
Pogačnik, A., Sitar, M., Lavrač, I., Kobal, J., Peterlin, M., Zavodnik Lamovšek, A., Drobne, S., Konjar, M., Trobec, B., Soss, K., Pichler Milanovič, N., Pogačar, K., Kešeljevič, A., Kosi, A., Miklavčič, T., Zakrajšek, U., Strmšnik, K., Stres, A. 2010: Analiza razvojnih virov in scenarijev za modeliranje funkcionalnih regij. Elaborat, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, OIKOS d. o. o., svetovanje za razvoj, IPoP, inštitut za politike prostora. Ljubljana, Maribor.
Ravbar, M., Vrišer, I., Plut, D., Šircelj, V., Cigale, D. 2001: Omrežje naselij in prostorski razvoj Slovenije. Elaborat, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana.
Strategija prostorskega razvoja Slovenije, 2004. Medmrežje: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/publikacije/sprs_slo.pdf (24. 3. 2016).
Vresk, M. 2002: Grad i urbanizacija – Osnove urbane geografije. Zagreb.
Vrišer, I. 1988: Centralna naselja v SR Sloveniji leta 1987. Geografski zbornik 28. Ljubljana.
Downloads
Published
How to Cite
Issue
Section
License
All moral rights are retained by the author for copyright work submitted for publication in Geografskivestnik. The author transfers all material rights to reproduction and distribution in Slovenia and in other countries to the publisher free of charge, without time limit, for all cases, for unlimited numbers of copies, and for all analog and digital media without exception. If the article is not in line with the instructions for publication, the author shall permit the publisher to adapt the article accordingly. The publisher shall ensure that, given sufficient funds for printing, all positively reviewed articles shall be published in Geografski vestnik, generally in the sequence in which they are received and in line with the balanced distribution of articles by section. Commissioned articles may be published at any time regardless of the date they are received.No authorship fee is paid for articles in Geografski vestnik. Authors are entitled to one free copy of the publication.
Za avtorsko delo, poslano za objavo v Geografski vestnik, vse moralne avtorske pravice pripadajo avtorju, materialne avtorske pravice reproduciranja in distribuiranja v Republiki Sloveniji in v drugih državah pa avtor brezplačno, enkrat za vselej, za vse primere, za neomejene naklade in za vse analogne in digitalne medije neizključno prenese na izdajateljico. Če avtorsko delo ni v skladu z navodili za objavo, avtor dovoljuje izdajateljici, da avtorsko delo po svoji presoji ustrezno prilagodi. Izdajateljica poskrbi, da se vsi prispevki s pozitivno recenzijo, če so zagotovljena sredstva za tisk, objavijo v Geografskem vestniku, praviloma v skladu z vrstnim redom prispetja prispevkov in v skladu z enakomerno razporeditvijo prispevkov po rubrikah. Naročeni prispevki se lahko objavijo ne gledena datum prispetja. Članki v reviji Geografski vestnik niso honorirani. Avtorju pripada 1 brezplačen izvod publikacije.