Priporočila za trajnostno načrtovanje rekreacije na prostem v zavarovanih območjih Slovenije // Recommendations for sustainable planning of outdoor recreation in the protected areas in Slovenia

Authors

  • Renata Mavri

DOI:

https://doi.org/10.3986/GV90103

Keywords:

trajnostno načrtovanje, rekreacija na prostem, socialna nosilna zmogljivost, priporočila, zavarovana območja, Triglavski narodni park, Krajinski park Zgornja Idrijca // sustainable development, outdoor recreation, social carrying capacity, recommendations, protected areas, Triglav National Park, Zgornja Idrijca Landscape Park

Abstract

V prispevku so predstavljena priporočila za trajnostno načrtovanje rekreacije na prostem v zavarovanih območjih Slovenije, s poudarkom na socialni nosilni zmogljivosti, na primeru Triglavskega narodnega parka in Krajinskega parka Zgornja Idrijca. Trajnostno načrtovanje rekreacije na prostem (na primeru pohodništva, gorskega kolesarjenja in vožnje s štirikolesniki) upošteva posebne geografske razmere za posamezne vrste rekreacije na prostem, varovalne režime različnih zavarovanih območij in zakonodajo. Zapisana izhodišča so namenjena oblikovanju priporočil za načrtovanje razvoja trajnostnih oblik rekreacije na prostem. V prispevku ocenjujemo, predvsem z vidika domačinov in obiskovalcev, katere oblike rekreacije na prostem so v izbranih zavarovanih območjih trajnostne.

 

The article presents recommendations for sustainable planning of outdoor recreation in the protected areas with emphasis on social carrying capacity on the examples of Triglav National Park and Zgornja Idrijca Landscape Park. Sustainable planning of outdoor recreation (hiking, mountain biking and quad riding) includes specific geographical conditions that individual forms of recreation require, as well as the safety regimes of different protected areas. The starting points for the design of measures in the process of sustainable planning of outdoor recreation are presented and intended for regular monitoring and directing of outdoor recreation in the protected areas in Slovenia. In the article we assess which forms of outdoor recreation are sustainable, especially from the point of view of locals and visitors.

 

References

Arni, A. G., Khairil, W. A. 2013: Promoting collaboration between local community and park management towards sustainable outdoor recreation. Procedia-Social and Behavioral Sciences 91. DOI: https://doi.org/10.1016/j.sbspro.2013.08.401

Burns, R., Arnberger, A., Von Ruschkowski, E. 2010: Social carrying Capacitiy Challenges in parks, forests, and protected areas. International Journal of Sociology 40-3. DOI: https://doi.org/10.2753/IJS0020-7659400302

Cigale, D. 2004: Posledična navzkrižja in obremenitve slovenskega alpskega sveta zaradi turistične in rekreativne dejavnosti. Doktorsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana.

Cigale, D. 2012: Development patterns of Slovene tourist destinations. Geografski vestnik 84-1.

Cigale, D., Lampič, B., Mrak, I. 2010: Turistični obisk in zavarovana območja, primer Triglavskega narodnega parka. Dela 33. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.33.75-96

Cigale, D., Lampič, B., Potočnik Slavič, I., Repe, B. 2014: Geografsko raziskovanje turizma in rekreacije v Sloveniji. GeograFF 15. Ljubljana.

Eagles, P. F. J., McCool, S. F. 2002: Tourism in National Parks and Protected Areas: Planning and Managament. Waterloo.

Getzner, M., Jungmeier, M., Lange, S. 2010: People, Parks and Money – Stakeholder Involvement and Regional Development: A Manual for Protected Areas. Klagenfurt.

Guidelines for Protected Area Management Categories: Interpretation and Application of the Protected Area Management Categories in Europe. Grafenau, 2000.

Hallo, J., Manning, R. E. 2010: Analysis of social carrying capacity of national park scenic road. International Journal of Sustainable Transportation 4-2. DOI: https://doi.org/10.1080/15568310802438940

Jurinčič, I. 2003: Načrtovanje in nadzor turističnega obiska v zavarovanih območjih s pomočjo analize nosilne zmogljivosti. Zavarovana območja in njihov pomen za turizem. Koper.

Jurinčič, I. 2005: Carrying capacity assessment of Slovene Istria for tourism. Sustainable Development and Planning II. Southampton.

Jurinčič, I. 2009: Nosilna zmogljivost Slovenske Istre za turizem. Portorož.

Jurinčič, I. 2014: Prostorsko načrtovanje trajnostnega turizma s pomočjo analize nosilne zmogljivosti. Trajnostni razvoj turističnih destinacij alpsko-jadranskega prostora. Koper.

Jurinčič, I., Balažič, G. 2010: Determining the carrying capacity of the Škocjan caves Park for the implementation of sustainable visitor management. Turizem in kakovost življenja. Portorož.

Jurinčič, I., Gosar, A. 2003: Sustainable tourism in the Alpe-Adria region: reality and goals. Dela 19.

Lahajnar, D. 2012: Izhodišča za program dejavnosti: projekt Nature – NIP 2011. Krajinski park Zgornja Idrijca. Idrija.

Lampič, B., Mrak, I. 2008: Vrednote, vrednosti in razvojni potenciali območij varovanja. Dela 29. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.29.145-159

Lawson, S., Manning, R. E., Valliere, W. A., Wang, B. 2003: Proactive monitoring and adaptive managament of social carrying capacity in Arches National Park: an application of computer simulation modeling. Journal of Environmental Managament 68-3. DOI: https://doi.org/10.1016/S0301-4797(03)00094-X

Manning, R. E. 1999: Studies in outdoor recreation. Search and Research for Satisfaction. Corvallis.

Medmrežje 1: https://www.youtube.com/watch?v=WKL9ykAd_Rw (14. 9. 2018).

Mrak, I. 2009: Sonaravni razvoj turizma in rekreacije v visokogorju. Doktorsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana.

Mrak, I. 2011a: High mountain areas and their resilience to tourism development. GeograFF 11. Ljubljana.

Mrak, I. 2011b: Načrtovanje sonaravnega razvoja pustolovske rekreacije v zavarovanih območjih Slovenije – primer pohodništva. Razvoj zavarovanih območij v Sloveniji, Regionalni razvoj 3. Ljubljana.

Mrak, I. 2013: Po planinskih poteh. Problematika voženj v naravnem okolju: Imamo rešitve, toda ali imamo voljo? Ljubljana.

Mrak, I., Potočnik Slavič, I. 2005: Living in a protected area: Adjusting to restrictions or development challenge? International Scientific Conference Mountain Without Borders. Tarvisio.

Načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka 2016–2025. Javni zavod Triglavski narodni park. Bled, 2016.

Odar, M., Marolt, M., Krek, A., Mrak, I. 2017: Turistični obisk biosfernega območja Julijskih Alp. Analiza vprašalnika o obiskovanju Triglavskega narodnega parka 2016. Javni zavod Triglavski narodni park. Bled.

Odlok o razglasitvi krajinskega parka Zgornja Idrijca. Uradni list Republike Slovenije 11/1993. Ljubljana.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi krajinskega parka Zgornja Idrijca. Uradni list Republike Slovenije 36/2014. Ljubljana.

Ogorelec, B. 2002: Establishing a nature park: lessons learnt. ALPE Kulture v prostoru in trajnostna prihodnost. Bolzano.

Plut, D. 1999: Pokrajinski vidiki sonaravnega razvoja zavarovanih območij slovenskih Alp. Dela 13. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.13.103-113

Plut, D. 2010: Geografija sonaravnega razvoja. Ljubljana.

Plut, D., Cigale, D., Lampič, B., Mrak, I. 2008: Trajnostni razvoj varovanih območij, celostni pristop in aktivna vloga države, trajnostno gospodarjenje v varovanih območjih z vidika doseganja skladnejšega regionalnega razvoja: končno poročilo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana.

Razvojni načrt in strategija trženja turizma Idrija za obdobje 2009–2015. Občina Idrija. Idrija, 2009.

Rodela, R. 2007: Integrated rural development: protected areas and their potential for social learning. Tourism Management 21.

Saveriades, A. 2000: Establishing the social tourism carrying capacity for the tourist resort of the east coast of the Republic of Cyprus. Tourism Management 21-2. DOI: https://doi.org/10.1016/S0261-5177(99)00044-8

Sovinc, A. 2011: Oblikovanje modela za učinkovito upravljanje zavarovanih območij narave. Doktorsko delo, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem. Koper.

Sovinc, A., Morgan, B. 2004: Turizem v zavarovanih območjih, priložnost in grožnja. Zavarovana območja in njihov pomen za turizem. Koper.

Sterl, P., Wagner, S., Arnberger, A. 2004: Social carrying of canoeists in Austria's Danube Floodplains National park. Recreation and Conservation Planning. Wien.

Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021. Slovenska turistična organizacija. Ljubljana, 2017.

Strickland-Munro, J. K., Allison, H. E., Moore, S. A. 2010: Using resilience concepts to investigate the impacts of protected area tourism on communities. Annals of Tourism Research 37-2. DOI: https://doi.org/10.1016/j.annals.2009.11.001

Špes, M., Cigale, D., Lampič, B., Natek, K., Plut, D., Smrekar, A. 2002: Študija ranljivosti okolja: metodologija in aplikacija. Geographica Slovenica 35, 1-2. Ljubljana.

UNWTO 2016: The Guidebook “Sustainable Tourism for Development”. Brussels.

Uredba o Načrtu upravljanja Triglavskega narodnega parka za obdobje 2016–2025. Uradni list Republike Slovenije 34/2016. Ljubljana.

Varstveni pasovi Triglavskega narodnega parka. Javni zavod Triglavski narodni park. Bled, 2018.

Zakon o gozdovih. Uradni list Republike Slovenije 30/1993. Ljubljana.

Zakon o planinskih poteh. Uradni list Republike Slovenije 61/2007. Ljubljana.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave. Uradni list Republike Slovenije 46/2014. Ljubljana.

Zakon o Triglavskem narodnem parku. Uradni list Republike Slovenije 52/2010. Ljubljana.

Downloads

Published

2018-12-31

How to Cite

Mavri, R. (2018). Priporočila za trajnostno načrtovanje rekreacije na prostem v zavarovanih območjih Slovenije // Recommendations for sustainable planning of outdoor recreation in the protected areas in Slovenia. Geografski Vestnik, 90(1). https://doi.org/10.3986/GV90103

Issue

Vol. 90 No. 1 (2018)

Section

Articles/članki

License

All moral rights are retained by the author for copyright work submitted for publication in Geografskivestnik. The author transfers all material rights to reproduction and distribution in Slovenia and in other countries to the publisher free of charge, without time limit, for all cases, for unlimited numbers of copies, and for all analog and digital media without exception. If the article is not in line with the instructions for publication, the author shall permit the publisher to adapt the article accordingly. The publisher shall ensure that, given sufficient funds for printing, all positively reviewed articles shall be published in Geografski vestnik, generally in the sequence in which they are received and in line with the balanced distribution of articles by section. Commissioned articles may be published at any time regardless of the date they are received.No authorship fee is paid for articles in Geografski vestnik. Authors are entitled to one free copy of the publication.

 

Za avtorsko delo, poslano za objavo v Geografski vestnik, vse moralne avtorske pravice pripadajo avtorju, materialne avtorske pravice reproduciranja in distribuiranja v Republiki Sloveniji in v drugih državah pa avtor brezplačno, enkrat za vselej, za vse primere, za neomejene naklade in za vse analogne in digitalne medije neizključno prenese na izdajateljico. Če avtorsko delo ni v skladu z navodili za objavo, avtor dovoljuje izdajateljici, da avtorsko delo po svoji presoji ustrezno prilagodi. Izdajateljica poskrbi, da se vsi prispevki s pozitivno recenzijo, če so zagotovljena sredstva za tisk, objavijo v Geografskem vestniku, praviloma v skladu z vrstnim redom prispetja prispevkov in v skladu z enakomerno razporeditvijo prispevkov po rubrikah. Naročeni prispevki se lahko objavijo ne gledena datum prispetja. Članki v reviji Geografski vestnik niso honorirani. Avtorju pripada 1 brezplačen izvod publikacije.